Bili so svetovne zvezde, a niso smeli odločati o svojem denarju

Prav zaradi takšnih primerov je v Združenih državah Amerike nastal Cooganov zakon, eden najpomembnejših predpisov za zaščito otroških nastopajočih.

Zakon nosi ime po Jackieju Cooganu, enem prvih velikih otroških filmskih zvezdnikov, ki je v začetku 20. stoletja zaslužil milijone dolarjev, a po polnoletnosti ugotovil, da je večino njegovega premoženja porabila družina. Njegova zgodba je sprožila razpravo o pravicah mladoletnih umetnikov in pripeljala do zakonodajnih sprememb, ki še danes vplivajo na zabavno industrijo. 

V času družbenih omrežij, otroških vplivnežev in vse mlajših spletnih zvezdnikov pa se znova postavlja vprašanje, ali je Cooganov zakon še vedno dovolj za zaščito otrok pred finančnimi in drugimi oblikami izkoriščanja?

V zgodnjem Hollywoodu (1910–1930) otroški igralci pogosto niso imeli nobenega pravnega nadzora nad svojimi prihodki. Po zakonodaji nekaterih ameriških zveznih držav so zaslužki mladoletnikov avtomatsko pripadli staršem, kar je ustvarilo pogoje za sistemsko zlorabo.

To je pomenilo, da so otroci delali polne snemalne dneve, starši pa so upravljali in pogosto tudi zapravljali denar. Otroci kot odrasli pogosto niso imeli ničesar od svojega zaslužka.

Jackie Coogan je bil eden prvih globalnih otroških filmskih zvezdnikov. Postal je slaven v filmu The Kid (1921) ob Charlieju Chaplinu in v otroštvu zaslužil več milijonov dolarjev.

Coogan je v 1920-ih zaslužil približno 3, 5 do 4,5 milijona evrov, ob polnoletnosti pa je ugotovil, da je skoraj brez denarja. Njegova mati in očim sta večino denarja porabila za luksuzne avtomobile, drag nakit, oblačila in življenjski slog.

Jackie je leta 1938 tožil svojo družino in dobil le majhen del preostanka, po sodnih stroških še manj, primer pa je sprožil ogromen javni škandal. Leta 1939 je Kalifornija sprejela zakon, ki je postal znan kot Cooganov zakon.

Cooganov zakon je bil sprejet leta 1939 kot neposreden odgovor na Cooganov primer.

Glavne značilnosti:

- del zaslužka (približno 15 %) mora biti shranjen v posebnem skrbniškem računu

- ta denar otrok ne more dvigniti do polnoletnosti

- starši ali skrbniki ga ne smejo poljubno porabiti

- zakon ureja tudi delovne pogoje (šolanje, delovni čas)

Namen zakona pa je preprečiti, da bi starši "izpraznili" otrokov zaslužek in zaščititi dolgoročno finančno varnost otroških igralcev.

Gary Coleman je zaslovel kot otrok v seriji Diff'rent Strokes, kasneje pa je tožil starše in poslovne skrbnike. Trdil je, da so mu odvzeli ali slabo upravljali več kot milijon in pol evrov. Primer je pokazal, da Cooganov zakon ni popolna zaščita, saj se lahko denar še vedno zlorabi preko nadzora in upravljanja.

Shirley Temple je bila ena največjih otroških zvezd 1930-ih, ki je zaslužila ogromne vsote denarja za studije in družino. Njeni prihodki so bili pogosto uporabljeni kot družinski dohodek, primer pa je pogosto naveden kot dokaz, da je bila tovrstna praksa "normalizirana" v Hollywoodu.

Nekateri sodobni igralci in pevci, npr. LeAnn Rimes so kasneje tožili starše zaradi milijonskih zlorab. V sodobnem času pa se v digitalni dobi pojavljajo podobni problemi pri otrocih vplivnežih, kjer starši upravljajo prihodke iz YouTuba in TikToka.

Zvezdnik filma Sam doma, Macaulay Culkin, je že kot otrok zaslužil milijone dolarjev, pozneje pa se je pravno boril proti staršem za nadzor nad svojim denarjem. Culkin je v intervjujih povedal, da je želel starša odstraniti kot upravljavca svojega premoženja zaradi sporov in napetih družinskih odnosov.

Michael Jackson je začel nastopati že kot otrok v skupini The Jackson 5, ki jo je vodil njegov oče Joe Jackson. V intervjujih in avtobiografskih zapisih je Michael večkrat opisal svoje otroštvo kot izjemno naporno. Trdil je, da je bil deležen strogih disciplinarnih metod, da so bile vaje dolgotrajne in intenzivne ter da je bil pod stalnim pritiskom, da nastopa in ustvarja dobiček za družino.

Po Michaelovih besedah je družina velik del svojih prihodkov gradila prav na uspehu skupine Jackson 5. Kritiki so zato pozneje opozarjali, da je bil kot otrok obravnavan predvsem kot vir zaslužka. Michael je večkrat izjavil, da mu je zaradi takšnega načina odraščanja manjkalo običajno otroštvo, kar je po njegovem mnenju pustilo trajne posledice na njegovem duševnem in čustvenem razvoju.

Britney Spears je pogosto omenjena kot primer otroške zvezdnice, ki je že zelo zgodaj vstopila v zabavno industrijo in se pozneje soočila z velikimi pritiski zaradi slave, družinskih odnosov in nadzora nad svojim življenjem.

Britney Spears je svojo kariero začela kot otrok v televizijskih oddajah, med drugim v The Mickey Mouse Club. Konec devetdesetih let je postala ena največjih pop zvezd na svetu, njen uspeh pa je ustvaril večmilijonske prihodke. Že v najstniških letih je bila pod stalnim nadzorom medijev, menedžerjev in družinskih članov, ki so bili tesno vključeni v njeno kariero. Njen oče, Jamie Spears, je več kot desetletje nadzoroval številne vidike njenega življenja, vključno s financami.

Cooganov zakon je postal prvi pomemben pravni okvir za zaščito otrok v zabavni industriji in osnova za kasnejše delovno-pravne zaščite mladoletnikov, hkrati pa tudi model za nove zakone (npr. zaščita otroških vplivnežev danes)

V bistvu je spremenil temeljno načelo, ki veleva, da otroški zaslužek ni last staršev, ampak otroka.

Primer Jackieja Coogana je pokazal, kako hitro lahko "družinski dohodek" postane oblika izkoriščanja, če otrok nima pravne zaščite. Njegov primer ni bil osamljen, ampak simbol širšega problema Hollywooda tistega časa. Zaradi teh zlorab je nastal Cooganov zakon, ki danes velja za enega prvih in najpomembnejših zakonov o zaščiti otroških delavcev v zabavni industriji.