Če bi morali izpostaviti tematike, o katerih se je v iztekajočem se letu v Sloveniji največ govorilo, bi bila električna energija verjetno kar precej visoko na seznamu. Že v začetku leta je bila namreč ukinjena shema neto meritev za nove mikro sončne elektrarne. Potem smo spremljali javno debato glede referenduma o JEK 2. 1. oktobra je začel veljati nov način obračunavanja omrežnine. Obetala se je še odprava regualacije cen električne energije, ki pa jo je Vlada vendarle podaljšala do konca februarja.

Vse več ljudi išče alternativne možnosti oskrbe z elektično energijo

Vse naštete situacije so bile v javnosti deležne konkretne pozornosti, kar ni nič nenavadnega, saj si brez elektrike ne znamo predstavljati življenja. Prav zato je pomembno, da smo pravično in kredibilno informirani o spremembah in odločitvah glede tega vira energije. Največ prahu trenutno še vedno dviguje nov način obračunavanja omrežnine, ki je precej zapleten in po mnenju mnogih tudi povsem neustrezen, zato ne čudi, da iščejo alternativne možnosti oskrbe z električno energijo. 

Vse do začetka letošnjega leta je bila med temi najbolj privlačna sončna elektrarna, po ukinitvi sheme neto meritev pa so mnogi prepričani, da se tudi ta več ne splača. A kot pravijo pri GEN-I sonce, vodilnem promotorju sončne energije pri nas, temu ni čisto tako. Bistvena razlika izhaja iz spremenjenega sistema obračuna, spremembe na področju obračunavanja pojasni Benjamin Žagar, vodja prodajne službe pri GEN-I Sonce. Če smo pri starem NET metering sistemu govorili o letni izravnavi, oziroma letnem obračunu (netiranju) energije, sedanji model temelji na 15-minutnih odčitkih.

Rešitev je Pametna samooskrba

To v praksi torej pomeni, da se presežno proizvedena električna energija, ki jo proizvede elektrarna, več ne shranjuje, temveč brezplačno oddaja v omrežje. Takrat, ko elektrarna ne proizvede dovolj energije, pa jo gospodinjstvo črpa iz omrežja po veljavnem ceniku dobavitelja. Ker je bilo jasno, da tak sistem obračunavanja ne bo več privlačen, so pri GEN-I Sonce hitro ukrepali in strankam že takoj v začetku leta predstavili celovito rešitev za samooskrbo po novi zakonodajni shemi. 

To rešitev so sedaj  še dodatno izpopolnili in nadgradili z novim, naprednim paketom Pametna samooskrba. Ta združuje inovativne rešitve, ki zagotavljajo energetsko neodvisnost iz kar treh različnih virov: z naprednim upravljanjem  baterijskega hranilnika, samodejnim odkupom presežno proizvedene elektrike in proizvodnjo energije za lastne potrebe. 

Omrežje, ki je po stari shemi prevzemalo vlogo baterije, sedaj nadomeščajo fizični baterijski hranilniki, ki si jih investitor namesti na lokaciji, pove sogovornik in doda: V GEN-I nov model samooskrbe prinaša tudi odkup presežno proizvedene električne energije v obliki dobropisa, kar vam zniža višino računa za električno energijo že v tekočem mesecu. Prav tako namestitev baterije omogoča večji delež samooskrbe. 

Hranilnik energije investicijo v povprečlju podraži za 30 odstotkov, toda ... 

Seveda nas je ob tem zanimalo, za koliko to podraži celotno investicijo v sončno elektrarno. Povečanje investicije je odvisno od velikosti in konfiguracije takšnega sistema, govorimo pa o približno 30 % povišanju investicije, pojasni gospod Žagar in doda, da so strankam ravno zaradi spodbujanja tovrstnih investiciji na voljo zelo visoka nepovratna sredstva, ki celotno investicijo v sončno elektrarno s hranilnikom energije bistveno ne podražijo. 

S paketom Pametna samooskrba si stranka torej še vedno lahko zagotovi prihranke, kot so bili v času NET meteringa, razlika je samo v načinu obračunavanja glede na prejšnji sistem. Poleg tega pa ima sedaj tudi bistveno večji vpliv na prihranke, doda sogovornik. 

Na kaj paziti, ko se odločamo za sončno elektrarno?

Postavitev sončne elektrarne sicer ni nekaj, za kar se odločimo čez noč. Zahteva dober premislek in konkretne izračune glede dejanske porabe električne energije v gospodinjstvu. Pozanimati se je treba, ali sta streha oziroma teren ustrezna za namestitev solarnih panelov in preveriti, ali se je je sploh mogoče priklopiti na omrežje. Število sončnih elektrarn, ki se lahko priklopijo v omrežje je namreč omejeno. Ključnega pomena je tudi izbira ustrezne velikosti sončne elektrarne: 

Domače sončne elektrarne prilagajamo lastnim potrebam po električni energiji. Posledično velikost sončne elektrarne projektiramo glede na lastno porabo oz. za potencialno porabo (če v prihodnje načrtujemo povečanje lastne potrebe po energiji; recimo namestitev toplotne črpalke oz. nakup električnega vozila), pojasni vodja prodajne službe pri GEN-I Sonce in doda, da je ob tem treba upoštevati še velikost strehe in moč varovalk. A če vzamemo neko povprečje, se stranke večinoma odločajo za sončne elektrarne velikosti med 10kW in 13kW nazivne moči.

Ponazorimo na praktičnem primeru:

Če denimo vzamemo za primer družino Novak, ki letno porabi 12.000 kWh, za ogrevanje uporablja toplotno črpalko, ob tem pa imajo še električni avtomobil, ki za 15.000 km letno porabi okrog 3.000 kWh (če avto polnijo izključno doma in ne na javnih polnilnicah), letni odjem znaša 15.000 kWh. Za odjemalca s takim letnim odjemom priporočamo naš novi paket Pametna samooskrba s sončno elektrarno velikosti 15 kW in baterijskim hranilnikom 6,9 kW/13,8 kWh, pove sogovornik. Investicija tako znaša 23.198 eur z DDV, si pa lahko stranka pridobi še Borzenovo subvencijo v višini 9.279 eur, kar končno investicijo zniža na 13.919 eur.

K temu znesku je treba prišteti še redno vzdrževanje in pregledovanje sončne elektrarne, saj ji tako zagotovite učinkovito in zanesljivo delovanje skozi celotno življenjsko dobo, povečate možnost preventivnega odkritja morebitnih poškodb in redno skrbite za njeno varnost. Kot nam je povedal gospod Žagar, pri GEN-I Sonce letni strošek vzdrževanja znaša 120 evrov z vključenim DDV, vključuje pa: 
- spremljanje delovanja sončne elektrarne preko njihovega visokotehnološkega centra,
- zaznavo in odpravo napak (na daljavo in na terenu) in
- redne periodične fizične preglede naprave, ki jih opravijo s termo kamero, preverijo ustreznost elektro omarice in prenapetostne zaščite, očistijo ventilatorje v razsmerniku ter temeljito pregledajo vse komponente fotovoltaičnega sistema.

V kolikšnem času se družini Novak ob predvideni letni porabi električne energije po novem sistemu obračunavanja torej povrne začetna investicija? 

Za oskrbo z elektriko bo družina po novi omrežnini letno plačevala 2.904 eur z DDV. Z zgoraj navedeno investicijo pa si lahko letni strošek znižajo na 1.032 eur z DDV, pojasni gospod Žagar. Investicija se jim torej povrne v 7,5 letih. V splošnem pa na GEN-I Sonce ocenjujejo, da je preračunana vračilna doba po novi zakonodaji za sončno elektrarno s pridobljeno subvencijo Borzena in GEN-I modelom samooskrbe z odkupi presežno proizvedene električne energije v povprečju 8 let, za sončno elektrarno s hranilnikom pa 11 let, kar je primerljivo s samooskrbnim sistemom, ki je veljal v stari zakonodajni shemi. 

Glede na to, da ima sončna elektrarna v povprečju življenjsko dobo 30 let ali celo več, življenjska doba hranilnikov energije ob pravilni namestitvi in uporabi pa znaša med 10 in 15 let, je torej jasno, da se postavitev sončne elektrarne tudi po novem sistemu obračunavanja ob odločitvi za paket Pametna samooskrba še vedno splača. Gre namreč za najnaprednejši sistem, ki običajno sončno elektrarno s hranilnikom energije, spremeni v  inovativen paket upravljanja in vam zagotovi do 60 odstotkov nižje stroške na računih za električno energijo. 

Sponzorirana vsebina