Papež Leon XIV. v zgodovino vstopa kot prvi ameriški poglavar Katoliške cerkve, kar samo po sebi predstavlja prelomen trenutek. Vendar pa s tem unikatnim položajem pride tudi zapleteno pravno vprašanje, povezano z njegovim ameriškim državljanstvom. 

Kot glava suverene države, Vatikana, se sooča s situacijo, ki jo ameriška zakonodaja obravnava zelo specifično. Vprašanje ni le, ali sme imeti dvojno državljanstvo – v ZDA je dvojno državljanstvo praviloma dovoljeno – ampak, ali lahko kot šef tuje države ohrani status ameriškega državljana. 

To odpira kompleksna vprašanja mednarodnega prava in postavlja papeža Leona XIV. v edinstven položaj, kjer bo morala uradna prošnja za ohranitev državljanstva dobiti 'aktivno obravnavo' s strani ameriškega zunanjega ministrstva.

Pravni okvir v Združenih državah: dvojno državljanstvo in voditelji držav

Ameriška zakonodaja, kot pojasnjujejo viri, vključno s poročanjem New York Timesa, dopušča dvojno državljanstvo. "Odgovori so da in da – a to se redko zgodi," pišejo. Zunanje ministrstvo ZDA (State Department) dodatno pojasnjuje, da državljan z dvojnim državljanstvom, ki postane tuji šef države, ameriškega državljanstva ne izgubi nujno, če ga ne želi. Ta usmeritev je ključna za razumevanje situacije papeža Leona XIV. Čeprav pravila dopuščajo to možnost, obstaja opozorilo, da takšni primeri 'odpirajo zapletena vprašanja mednarodnega prava', vključno s tistimi, ki se nanašajo na imuniteto pred ameriško pravno pristojnostjo. Ta vidik dodaja kompleksnost položaju in zahteva temeljit premislek s strani ameriških oblasti.

Ste se spraševali? Kaj se je zgodilo z državljanstvom prejšnjih papežev!

Situacija papeža Leona XIV. sicer predstavlja novost zaradi njegovega ameriškega državljanstva in izpostavljanja ameriškim pravnim zahtevam za tuje voditelje, vendar pa praksa ohranjanja izvornega državljanstva za papeže ni neobičajna. Sam Vatikan papežu dovoljuje, da obdrži svoje drugo državljanstvo. 

Nazoren primer je papež Frančišek, ki je ob svoji izvolitvi obdržal argentinsko državljanstvo in si je celo leta 2017 obnovil potni list. Enako so ravnali tudi njegovi predhodniki. To kaže, da se vatikanski in nacionalni pravni okviri med seboj razlikujejo, ter da izziv za papeža Leona XIV. ne izvira iz pravil Vatikana, temveč specifičnih zahtev ameriškega sistema v povezavi z vodenjem tuje države.

Zakaj bo moral novi papež napisati posebno prošnjo?

Čeprav ameriški zakon omogoča dvojno državljanstvo celo za tuje šefe držav, pa to ni povsem samodejen proces. Zunanje ministrstvo ZDA navaja, da bodo primere tujih šefov držav, ki želijo obdržati ameriško državljanstvo, 'aktivno obravnavali'.

Nasprotno pa oseba, ki želi državljanstvo opustiti, mora o svoji nameri obvestiti ameriško ambasado ali konzulat in slediti določenim korakom. To pomeni, da bo moral novi papež vložiti posebno prošnjo za ohranitev ameriškega državljanstva. 

Primeri iz preteklosti: ameriški državljani kot tuji voditelji

Čeprav je situacija s papežem unikatna zaradi verske vloge in statusa Vatikana, obstajajo redki primeri ameriških državljanov, ki so zasedali položaje šefov drugih držav. Eden takšnih primerov je bivši predsednik Somalije, Mohamed Abdullahi Mohamed. Rojen je bil v Somaliji, živel je v ZDA, kjer je postal naturalizirani ameriški državljan, preden je bil leta 2017 izvoljen za predsednika Somalije. Dve leti po izvolitvi se je odpovedal ameriškemu državljanstvu. Ta korak je storil, da bi se izognil obtožbam o "dvojni zvestobi". 

Njegov primer sicer ni povsem primerljiv s papežem Leonom XIV., kjer gre bolj za vprašanje imunitete in mednarodnopravnega statusa Vatikana kot potencialne politične zvestobe, vendar pa ponazarja, da ameriški državljani na čelu drugih držav predstavljajo zapleteno pravno polje.

Situacija okoli državljanstva papeža Leona XIV. torej predstavlja fascinantno presečišče verske avtoritete, mednarodnega prava in nacionalne zakonodaje. Medtem ko Vatikan (ki ga upravlja Sveti sedež) priznava svojo suverenost na mednarodnem prizorišču, pa je vprašanje ohranitve državljanstva glave države povsem drugačne narave. 

ZDA, kot pojasnjuje ameriško zunanje ministrstvo, imajo za take primere poseben postopek, ne glede na to, ali je ta voditelj predsednik, kralj ali papež. Ker je papež Leon XIV. oz. Robert Prevost prav tako naturalizirani državljan Peruja (države, ki dvojno državljanstvo dopušča), se postavlja dodatno vprašanje njegove povezave s še eno nacionalnostjo, vendar glavno pravno dilemo predstavljajo specifična pravila ZDA za šefe tujih držav.

Vir: TPortal

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice:

- Upokojenci nestrpno čakajo nakazilo letnega dodatka

- Nedolžen preživel 38 let v zaporu. Toliko odškodnine bi lahko dobil

- Zaslužil milijardo, a že leta ni snemal: To je najbogatejši igralec na svetu