Američan Robert Francis Prevost je pred izvolitvijo za papeža kot kardinal zaslužil med 5000 in 6400 evri na mesec. Po izvolitvi za papeža pa ta znesek nadomesti finančna podpora Svetega sedeža, čeprav natančen znesek te podpore ni znan, ker Vatikan ne objavlja individualnih finančnih podatkov. Po poročanju britanskega Daily Maila je znano le, da je papež tehnično upravičen do mesečne plače v višini približno 2500 evrov.
Papež Frančišek, ki je katoliško cerkev vodil od leta 2013 do 2025, ni nikoli prejel osebne plače. Pri tem je sledil zgledu svetega Frančiška Asiškega, čigar življenjski vrednoti sta bili skromnost in pomoč revnim. Tudi njegovi predhodniki niso imeli visokih dohodkov in zdi se, da bo Leon XIV. nadaljeval to zapuščino in izbral preprostejši življenjski slog.
Čeprav papeži formalno ne prejemajo plače, niso brez sredstev. Neto premoženje papeža Frančiška, ki vključuje dostop do cerkvene lastnine in vse ugodnosti, ki jih financira Vatikan, je bilo ocenjeno na približno 12 milijonov funtov, kar je 13,9 milijona evrov. Poleg tega je imel vozni park, luksuzne rezidence in znatna sredstva za humanitarne dejavnosti – papež Frančišek je na primer zapornikom v rimskem zaporu podaril 200.000 evrov.
Težavne vatikanske finance so za papeže večni izziv
Drugi papeži pred njim so se te teme komaj dotaknili, za Frančiška pa so bile skoraj njegov poklic: vatikanske finance, ki so v primanjkljaju in pogosto nepregledne, niso v dobrem stanju in Leon XIV. bo imel nalogo, da jih uredi, je poročal France Presse.
Kljub spodobnim prihodkom iz vatikanskih bolnišnic, muzejev, donacij vernikov in škofij ter oddajanju številnih nepremičnin v najem so vatikanske finance kronično v primanjkljaju, vatikanski pokojninski sklad pa je v velikem strukturnem neravnovesju.
Čeprav Vatikan ne objavlja redno podatkov o stanju svojih financ, je za leto 2023 napovedal konsolidirano izgubo v višini skoraj 70 milijonov evrov ob 1,2 milijarde evrov prihodkov.
Finančni škandali so ga spremljali skozi celotno zgodovino. Vatikanska banka oziroma Institucija za verske zadeve (IOR) je odličen primer tega.
Mafijske vezi?
IOR je že dolgo glavni delničar pomembne italijanske banke Ambrosiano, obtožene pranja denarja, povezanega z drogami in mafijo, poroča spletna stran Poslovni dnevnik.
Leta 1982 je Ambrosiano po odkritju primanjkljaja v višini 1,2 milijarde ameriških dolarjev (več kot milijardo evrov) razglasil stečaj, zaradi česar je morala Vatikanska banka upnikom plačati dolg v višini več kot 240 milijonov ameriških dolarjev (205,6 milijona evrov).
Istega leta so direktorja Ambrosiana, Roberta Calvija, našli obešenega pod mostom v Londonu, kar so italijanski sodniki kasneje označili za morebitni mafijski umor.
Papež Frančišek, izvoljen leta 2013, se je znašel v še vedno občutljivem položaju. Že takoj naslednje leto je ustanovil Sekretariat za gospodarstvo in za vodjo upravnega odbora Vatikanske banke imenoval avstralskega kardinala Georgea Pella, ki je slovel po svoji odkriti osebnosti in je bil kasneje v lastni državi oproščen v pedofilskem škandalu.
Za vodjo upravnega odbora je imenoval laika iz bančnega sveta, Jeana-Baptista de Franssuja.
Naložbe Vatikanske banke so bile pod drobnogledom – tiste v podjetja, povezana z orožjem, evtanazijo in splavom, so bile zavrnjene, uvedenih pa je bilo tudi več ukrepov za povečanje preglednosti, vendar ne brez težav. Frančišek je dejal, da je bilo približno 5000 računov, ki niso imeli nobene zveze z Vatikanom, zato so jih zaprli. Ugled Vatikana se je začel izboljševati. Uvedel je SEPA, enotno evropsko območje plačil v evrih, nato pa je bil pohvaljen s strani Sveta Evrope za boj proti pranju denarja.
Vendar je "izvajanje reform v Rimu kot čiščenje egiptovske sfinge z zobno ščetko", je leta 2017 dejal papež Frančišek. Škandali se namreč niso ustavili.
Poneverbe
Eden njegovih tesnih svetovalcev, vplivni kardinal Angelo Becciu, je bil vpleten v škandal zaradi poneverbe denarja iz letnih donacij. Naložbe so bile škodljive - med njimi tudi nakup luksuzne stavbe v Londonu, za katero je Vatikan odštel 350 milijonov evrov. Naložba se je pokazala kot nespametna, saj je vatikan tako izgubil med 130 in 180 milijoni evrov. Becciuja je vatikansko sodišče leta 2023 obsodilo na pet let in pol zapora.
Manj donacij
Poleg vprašanja finančne preglednosti se bo moral Leon XIV. spopasti z nenehnim zmanjševanjem donacij – 17 odstotkov dohodka Svetega sedeža – skupaj s stroški zaposlenih, ki se nenehno povečujejo (+6 odstotkov v letu 2023).
Ukvarjati se bo moral tudi s pokojninskim sistemom. Frančišek je dejal, da sistem ne more srednjeročno zagotoviti izplačila pokojnin prihodnjim generacijam.
Za novega papeža se torej zgodovina ponavlja. Pred Frančiškom je Benedikt XVI. že uvedel prve ukrepe proti pranju denarja in za notranje preiskave.
Finančne težave pestijo mikrodržavo že od samega začetka leta 1929. Z izgubo Papeške države so se vatikanske finance sesule. Italija pod vodstvom fašističnega diktatorja Benita Mussolinija je v Lateranske pogodbe iz leta 1929, s katerimi je bila uradno ustanovljena Vatikanska mestna država, vključila odškodnino v višini štirih milijard lir, kar bi danes z inflacijo ustrezalo približno 4,2 milijarde evrov.
Vir: Poslovni dnevnik
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV