Katastrofalne poplave za seboj puščajo posledice, s katerimi se bodo morala ukvarjati številna podjetja, saj je škoda preprosto povedano – ogromna. Po začasni oceni ta znaša že okoli 400 milijonov evrov. Torej, s katerimi izzivi se srečujejo podjetja, ki so bila prizadeta v poplavah in kako lahko ublažimo posledice? Za odgovore smo prosili Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS).

S katerimi izzivi se soočajo podjetja po naravni nesreči? 

V tem trenutku imajo mnoga podjetja še vedno osnovno težavo v dostopnosti do svojih obratov. Prometne povezave so sicer večinoma vzpostavljene, vendar so začasne in omejene, zato imajo podjetja težave z dostavo in odvozom. Nekatera tudi še niso priklopljena na informacijsko in komunalno infrastrukturo. Opozarjajo na nujnost očiščenja vodotokov, da se ne bi poplave ob večjem nalivu ponovile. Na drugem mestu so ukrepi za povrnitev škode in čim prejšnji zagon proizvodnje. 

Prve ukrepe je naslovila novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki jo je DZ sprejel prejšnji teden (čakanje na delo – GZS predlaga dvig subvencije z 80 na 100 odstotkov, višja sila, pomoč za s.p., avansiranje pomoči – GZS predlaga dvig z 10 na 20 odstotkov). 

Na GZS pričakujemo sheme za povrnitev škode na opremi, strojih, zalogah, izpadu prihodkov, poškodbah na stavbah, moratorij na komercialne kredite (za vsaj 2 leti). 

Prav tako shemo pomoči za nakup nove opreme, ki še ne obstaja. Težave so tudi v dobaviteljskih verigah. 

Kako lahko podjetja ocenijo finančno škodo? 

Podjetja bodo ocenjevala škodo na predpisanih obrazcih, ki jih bo pripravil MGTŠ na osnovi ZOPNN-F. V osnovi je sestavljena iz uničenih osnovnih (stroji, zgradbe) ali obratnih sredstev (zaloge materiala, izdelkov) kot iz stroškov prekinitve poslovanja, ki podjetjem onemogoča ustvarjanje poslovnih prihodkov. Posredna škoda med drugim predstavlja umik ali zamik naročil podjetja (kupca), ki je bilo prizadeto v poplavah, ali pa pomanjkanje dobave, ki izvira iz nezmožnosti prizadetega podjetja, da naročilo izpolni (vidik dobavitelja). Torej prizadeto podjetje lahko posredno ustvari finančno škodo tako svojem kupcu kot dobavitelju.  

Katere finančne težave se pogosto pojavijo? 

Ob podobnih naravnih katastrofah (poplave) se pojavijo izzivi pri financiranju nakupov novih obratnih sredstev in financiranja nadomestila uničenih osnovnih sredstev. Podjetja, ki so bila predhodno visoko zadolžena in niso bila ustrezno zavarovana, bodo imela težavo s pridobivanjem ugodnih finančnih posojil. 

V povprečju pa je bila zadolženost podjetij v prizadetih regijah nižja od slovenskega povprečja, kar nas navdaja z upanjem, da bodo podjetja hitro lahko pričela s poslovanjem oziroma nadomestilom uničenih sredstev. 

Kaj jim lahko pomaga pri tem, da se znova postavijo na noge? 

Podjetja potrebujejo likvidnostna sredstva (zagotovljena preko SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada) po zelo ugodni oz. ničelni obrestni meri. Na splošno je potrebno podjetjem zagotoviti čim več ugodnih povratnih sredstev, saj se bodo nepovratna seštevala in bo vplivalo na višino dovoljene pomoči. 

Smiselno bi bilo podjetjem omogočiti prejemanje donacij, ki so po trenutni zakonodaji omejena le na fizične osebe – GZS je že poslala predlog resornemu ministrstvu. GZS je tudi prva predlagala uvedbo solidarnostnega dneva ali celo več dni, ko bi celotno dodano vrednost, ustvarjeno v tem dnevu, namenili v poseben sklad za obnovo.