Po podatkih nemškega Zveznega urada za motorna vozila (KBA) je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta registriranih za 30 odstotkov manj novih električnih vozil, kot jih je bilo v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Samo letošnjega avgusta se je število registracij novih električnih avtomobilov v Nemčiji zmanjšalo za skoraj 70 odstotkov. Nemška vlada je v začetku leta odpravila spodbude za nakup teh vozil za poslovne uporabnike, jeseni pa jih je dodatno ukinila tudi za zasebne kupce, kar je dodatno upočasnilo prodajo.

Ker so negativne posledice te odločitve prevelike, sedaj nemška vlada razmišlja o vnovični uvedbi spodbud z davčnimi olajšavami, bonusi in spodbudami za zamenjavo starih vozil z notranjim zgorevanjem. A vprašanje je, kako hitro in v kolikšni meri bodo te spremembe vplivale na trg in spodbudile kupce k nakupu električnih vozil.

Za večino so električna vozila predraga

Eden glavnih razlogov za odpor do električnih vozil je njihova visoka cena. Električni avtomobili so trenutno dražji od klasičnih avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem. Po podatkih Centra za avtomobilske raziskave (CAR) je povprečna cena električnih vozil 39.800 evrov, kar je približno 6.600 evrov več od primerljivega bencinskega avtomobila. Po raziskavi GfK, ki so jo opravili za nemški avtomobilski sklad (DAT), se 43 odstotkov kupcev nakupu električnega avtomobila odpove prav zaradi visokih stroškov.

Ta finančna razlika dodatno otežuje prehod na zeleno mobilnost, ki je ključni cilj Nemčije in EU v boju proti podnebnim spremembam. Kupci, ki se soočajo z inflacijo in gospodarsko negotovostjo, so zadržani do tako velikih naložb, še posebej, če niso prepričani, kako hitro bo električna tehnologija napredovala in kakšna je nasploh prihodnost električnih avtomobilov.

A ne le to: potrošniki so zaskrbljeni tudi zaradi omejene polnilne infrastrukture in omejenega dosega električnih vozil. Raziskava DAT je pokazala, da polovica anketiranih voznikov vidi kratke dosege kot pomembno oviro. Številne skrbi tudi dolg čas polnjenja baterije, nezadostna polnilna infrastruktura pa to skrb le še povečuje. Čeprav si Nemčija prizadeva za širitev mreže polnilnic, je proces počasen in neenakomeren, zato je njihova razpoložljivost na podeželju še vedno zelo omejena.

ADAC, nemški avtomobilski klub, je potrdil, da je to eden ključnih problemov, zaradi katerega vozniki odlašajo z nakupom električnih vozil. Problematično je tudi dojemanje baterij, saj veliko uporabnikov meni, da tehnologija ni dovolj razvita in da baterije ne bodo zdržale dovolj dolgo. Stanje baterije je po mnenju poznavalcev glavni dejavnik, ki vpliva na vrednost rabljenih električnih vozil, upad vrednosti rabljenih električnih avtomobilov v Nemčiji pa situacijo še dodatno otežuje.

Za koliko lahko prvi kupec proda električno vozilo?

Če je prej veljalo, da lahko prvi kupec svoje rabljeno vozilo proda naprej za kar soliden znesek, s katerim si je privoščil nov avtomobil, je pri električnih različicah situacija drugačna. Njihova vrednost pri nadaljnji prodaji je namreč nizka, poroča spletna stran TPortal. 

Po podatkih ameriške platforme iSeeCars je med avgustom 2023 in avgustom 2024 povprečna vrednost rabljenih električnih avtomobilov padla za 25 odstotkov, vrednosti rabljenih bencinskih vozil pa le za 4,4 odstotka. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je ključni dejavnik pri vrednosti rabljenih električnih vozil stanje baterije, saj lahko baterije s časom in prevoženimi kilometri izgubijo kapaciteto. Kljub temu ADAC navaja, da imajo sodobne litij-ionske baterije v električnih vozilih življenjsko dobo vsaj 200.000 kilometrov, kar je primerljivo z vozili na bencinski pogon. Testi so pokazali, da baterije novejših električnih vozil ne kažejo bistvenih izgub tudi po veliki kilometrini. Volkswagnov model ID.3 na primer tudi po 100.000 kilometrih ohrani več kot 90 odstotkov zmogljivosti, kar uporabnikom daje določen optimizem.

Kljub trenutnim izzivom se pričakuje nadaljnji razvoj tehnologije baterij. Strokovnjaki napovedujejo velik tehnološki napredek, vključno z uvedbo polprevodniških baterij, ki bi lahko povečale doseg električnih avtomobilov in znatno skrajšale čas polnjenja. Vse to bi lahko spremenilo percepcijo kupcev do električnih vozil.

A kam s takimi baterijami, ko jih je treba vreči v smeti? Ali bo tehnologija baterij povzročila problem odpadkov, podoben tistemu pri pametnih telefonih? ADAC meni, da je takšna primerjava neutemeljena, saj je začetna cena avtomobila bistveno višja, zato so uporabniki motivirani, da podaljšajo življenjsko dobo vozila. Prav tako strokovnjaki pričakujejo pomemben napredek pri možnostih zamenjave in recikliranja baterij, kar bi lahko prispevalo k bolj trajnostnemu ciklu uporabe. Evropska unija je z novo uredbo o baterijah uvedla visoke standarde za recikliranje, da bi dosegla visoke stopnje recikliranja in ponovne uporabe. Glede na študijo RWTH Aachen in PwC bi lahko do leta 2035 približno 30 odstotkov litija, niklja in kobalta v novih baterijah prihajalo iz recikliranih virov. Predvideva se, da bo posel recikliranja baterij v Evropi postal donosen od leta 2030, ko bo v obtoku dovolj starih baterij.

Vir: TPortal