Američane pesti enak problem kot preostali svet, tudi nas Slovence. Inflacija statistično sicer pada, cene hrane pa še vedno rastejo. Zato so se številni državljani ZDA odločili za varčevanje. Nekateri vrtnarijo, drugi zbirajo kupone in spremljajo prodajne akcije, nekateri pa so se lotili lova in ribolova. 

Potrošniki v ZDA namreč porabijo več za hrano kot kadar koli v zadnjih 30 letih, je nedavno poročal The Wall Street Journal, ki se sklicuje na podatke ameriškega ministrstva za kmetijstvo.

Cene v restavracijah so se januarja 2024 v primerjavi z enakim mesecem lani zvišale za 5,1 odstotka, stroški živil v trgovinah pa so v enakem obdobju poskočili za 1,2 odstotka.

Medtem ko se je inflacija, ki je lani pretresla ameriško gospodarstvo, začela umirjati, cene hrane še naprej rastejo. Business Insider poroča, da sta na primer govedina in sladkor dosegla vrtoglave cene. Za znižanje embalaže so se odločila podjetja, ki svojih izdelkov niso podražila. Za isto ceno kupec tako dobi manj – gre za prakso, ki je znana tudi pri nas, dobila pa je tudi svoje ime: skrčflacija. 

Po analizi 'think tanka' Groundwork Collective je pet vrst živil odgovornih za 30 odstotkov inflacije v ameriških trgovinah v zadnjih letih. To so goveje in telečje meso, perutnina, negazirani sokovi in pijače, sveže sadje in zelenjava ter prigrizki.

Govedina in teletina sta se januarja podražili za 7,7 odstotka. Negazirane pijače, kot je pomarančni sok, so se medletno podražile za 29 odstotkov.

Kot razloge za rast cen navajajo težave z oskrbo in podnebne spremembe. Suša je zmanjšala pašnike, zaradi česar so se črede goveda zmanjšale, trdi ameriško ministrstvo za kmetijstvo. Na pridelavo pomaranč so vplivale hude vremenske razmere in bakterijska bolezen ozelenitev citrusov, za katero ni zdravila.

Lastniki restavracij podražitve utemeljujejo s povišanjem svojih stroškov. Brian Will, lastnik gostilne v predmestju Atlante, prodaja v Ameriki priljubljene sendviče BLT s slanino, zeleno solato s paradižnikom po 15,95 dolarja (14,50 evra), pred štirimi leti pa je bila njihova cena 23 odstotkov nižja.

Will je pojasnil, da sestavine za sendvič stanejo približno pet dolarjev (4,61 evra), vendar je inflacija na drugih področjih njegovega poslovanja zmanjšala 11 dolarjev bruto marže na sendvič, kar znaša 10,14 evra. 

Poleg stroškov hrane vsak mesec plača še 20.000 dolarjev najemnine (18.431 evrov), 6.000 dolarjev za komunalne storitve (5.529 evrov) in 60.000 dolarjev za delo (55.294 evrov). To je 86.000 dolarjev osnovnih stroškov pred začetkom meseca (79.255 evrov) in po njegovih izračunih bi moral prodati 93.000 sendvičev samo za pokritje stroškov.

Medtem je izvršni direktor živilskega konglomerata Kellogg's Gary Pilnick pozval Američane srednjega razreda, naj za večerjo jedo kosmiče, izvršni direktor Pepsija Ramon Laguarta pa jim je svetoval, naj kot prilogo uporabijo Doritos (čips, ki ga izdeluje podružnica Pepsija), da premagajo naraščajoče cene hrane, poroča spletna stran TPortal.

Kaj počnejo potrošniki?

Ameriški potrošniki so se zato odločili, da zmanjšajo porabo hrane. Wall Street Journal je zbral na stotine odzivov bralcev in zbral nekaj nasvetov za varčevanje.

Mnogi so rekli, da izvajajo strogo politiko prepovedi jesti zunaj, torej v restavracijah, drugi pa se pri nakupovanju v trgovinah zanašajo na kupone, da dosežejo znatne prihranke. Ta praksa običajno vključuje zbiranje velikega števila kuponov, sledenje prodaji in njihovo kombiniranje s prodajo za doseganje največjih prihrankov.

Veliko jih kupuje živila na veliko, pa tudi nepokvarljiva živila – konzerve, suho sadje in zelenjavo, zamrznjeno hrano, riž ali testenine ter pakirano hrano, ki ima dolg rok trajanja.

Sarah Smith iz Las Vegasa je za The Wall Street Journal povedala, da sta z možem zaradi inflacije opustila kulinarične poskuse in ustvarjalne recepte. Zdaj pripravljata preproste jedi.

Bernard Brothman, upokojeni direktor kadrovske službe, je povedal, da namesto da bi se zanašal samo na nakupovanje živil, raje uporablja skupnostni vrt za pridelavo dodatne hrane zase in za svojo družino. Približno 200 dolarjev (185 evrov) porabi za gnojilo in semena, vendar na koncu prihrani na stotine dolarjev pri nakupu živil v sezoni ohrovta, korenja, bučk in paradižnika.

Drugi Američani se vračajo k osnovnim metodam preživetja, ki so jih uporabljali naši predniki, tehnikam lova in nabiranja. Nancy Randall in njena šestčlanska družina iz Houstona prihranijo denar z lovom in uživanjem divjadi in rib. Na leto ulovijo osem jelenov, katerih meso zamrznejo. Družina se običajno lahko tako prehranjuje celo leto in ji ni treba zapravljati denarja v trgovini.

Drugi bralci so povedali, da se proti naraščajočim cenam borijo tako, da uveljavljajo popuste za starejše in strogo nadzorujejo nakupe živil in koliko obrokov pripravijo.

Naraščajoče cene živil in cen v restavracijah ne prizadenejo vseh Američanov enako. Potrošniki z nižjimi dohodki so veliko bolj prizadeti, saj morajo odšteti veliko večji del svojega dohodka, da si lahko privoščijo osnovne potrebščine.

Američani, katerih dohodki sodijo v spodnjo petino preostalega prebivalstva (letni dohodek okoli 14.000 dolarjev oz. 12.908 evrov), porabijo približno četrtino svojih dohodkov za živila. Po drugi strani pa ljudje v zgornjih 20 odstotkih z višjimi letnimi prihodki (približno 244.000 dolarjev oz. 224.978 evrov) porabijo le 3,5 odstotka svojih prihodkov za hrano.

Povzeto po TPortal