Praznični dolgovi: ko darila staršem postanejo breme

Za mnoge družine so dolgovi med prazniki postali nekaj običajnega. A to ne pomeni, da so neizogibni. Jessica Duncan, mama iz Teksasa, se spominja časov, ko so bili prazniki veliko lažji za družinski proračun. Ko so bili njeni otroci še majhni, je darila iskala v trgovinah z rabljenimi izdelki in ji je uspelo vse organizirati brez finančnega pritiska. A z leti so se otroške želje stopnjevale, pritiski pa postali večji. Jessica in njen mož sta začela zapravljati več, kot sta lahko pokrila. Po božiču jima ni ostalo dovolj denarja niti za osnovne stroške, kot so komunalne storitve. Čeprav daril ne obžaluje, priznava, da je bil stres ogromen in da sta potrebovala mesece, da sta si finančno opomogla. Včasih sta si morala denar celo izposoditi od družine, poroča spletna stran Parents.

Jessica ni osamljen primer. Po podatkih poročila Credit Karma iz oktobra 2025 je kar 45 odstotkov staršev pripravljenih iti v dolg, da bi svojim otrokom pričarali poseben božič. Raziskava organizacije National Debt Relief pa razkriva, da se je 59 odstotkov staršev že zadolžilo za darila, skoraj polovica pa prav v prazničnem času. Čeprav so nameni plemeniti, strokovnjaki opozarjajo, da obstajajo tudi druge poti – takšne, ki ne vodijo v dolgove, temveč v bolj trajnostno praznično izkušnjo.

Finančna svetovalka Sara M. Griffin poudarja, da je prvi korak jasen in realen proračun. Ta naj vključuje vse – od daril in okraskov do hrane in izletov. Starši se morajo iskreno pogovoriti z družino, tudi z otroki, o tem, kaj si lahko privoščijo. Jessica Duncan je po tem nasvetu začela načrtovati vnaprej, kar ji je po njenih besedah spremenilo življenje. Pravi, da ni razloga, da bi se ljudje za božič zadolževali.

Proračun pa sam po sebi ni dovolj. Pomembno je, da starši sproti spremljajo svojo porabo. Griffin priporoča uporabo mobilnih aplikacij, a tudi preprosta preglednica ali zapiski na telefonu lahko pomagajo. Strokovnjakinja za varčevanje Andrea Woroch si beleži vsak nakup, da ne kupi enakih izdelkov dvakrat in da ima pregled nad skupnimi stroški.

Woroch priznava, da je v preteklosti kupovala preveč daril, da bi ustvarila praznično čarovnijo. A rezultat je bil kaos in nezadovoljstvo. Sčasoma je spremenila pristop. Namesto količine zdaj izbira darila z namenom – takšna, ki jih poveže z izkušnjami, kot so skupna peka, izdelava okraskov ali obisk božičnega sejma. Po njenih besedah ji to prinaša več veselja kot polna darilna vreča.

Jessica Duncan pravi, da ji spremljanje ponudb, zlasti na črni petek, pomaga najti darila po nižji ceni. Woroch pa opozarja na moč programov zvestobe. Zbiranje točk prek kartic ji omogoča, da jih zamenja za darilne kartice, kar znatno zmanjša stroške. Sama ima več kot 65.000 točk, ki jih lahko uporabi za praznične nakupe.

Če se starši kljub vsemu zadolžijo, Griffin svetuje, da začnejo dolgove odplačevati čim prej. Tudi majhen dodatek k mesečnemu obroku lahko dolgoročno pomeni veliko razliko. Woroch pa predlaga, da si januarja vzamemo "odmor od porabe". Namesto naročanja hrane zunaj kuha doma in odloži vse nebistvene nakupe, dokler si ne povrne finančnega ravnovesja.

Družine lahko same opredelijo, kaj zanje pomenijo lepi prazniki. Jessica Duncan pravi, da je povsem v redu, če daril ni, če si jih ne moremo privoščiti. 

Finančni svetovalec Nathaniel A. Turner pa zagovarja pristop, ki ga imenuje "obratno načrtovanje". Verjame, da je denar, porabljen za darila, ki hitro izgubijo vrednost, bolje vložiti v prihodnost otrok. V njegovi družini so se odločili, da denar, ki bi ga sicer porabili za darila, raje vložijo v sinove prihranke za študij. Tako se je njegov sin naučil, da prava darila sčasoma rastejo, namesto da izgubljajo vrednost.

Vir: Parents in Index

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: