Jutri začne veljati nov način obračunavanja omrežnine. 

Zaračunaval se bo po petih časovnih blokih, pomembno bo tudi, katera sezona bo – pozimi bo namreč cena višja, poleti nižja. 

Zato je zelo pomembno, da si zapomnite spodnjo tabelo. 

Cilj novega tarifnega sistema je spodbuditi uporabnike, da s prilagajanjem odjema prispevajo k optimizaciji distribucijskega in tudi širšega elektroenergetskega sistema. Tako lahko dosežemo razbremenitev omrežja v času, ko je to najbolj obremenjeno z vidika porabe električne energije in moči. Uporabnik bo lahko svoj odjem prilagajal tako po moči kot po porabljeni električni energiji in s tem privarčeval, je objavljeno na spletni strani Elektro Ljubljana. 

Glavne značilnosti novega tarifnega sistema:

- obračun, ki temelji na 15-minutnih vrednostih,

- uvedba dveh sezon, višje med novembrom in februarjem ter nižje med marcem in oktobrom,

- pet časovnih blokov,

- razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. 

Višja sezona bo trajala od novembra do februarja, nižja sezona pa od marca do oktobra.

Časovnih blokov bo pet, v posameznem dnevu pa lahko nastopijo trije različni časovni bloki. Najdražji bo časovni blok 1, ta se pojavi le v višji sezoni, najcenejša bo uporaba omrežja v časovnem bloku 5, ki nastopi le v nižji sezoni.

Novost je torej pet časovnih blokov, pri čemer bodo v posameznem dnevu trije, ter nižja (poletna) in višja (zimska) sezona. Najdražjega bloka ne bo v nižji sezoni, najcenejšega pa ne v višji sezoni. Kot doslej bo najcenejša uporaba omrežja od 22. do 6. ure, sledila bo omrežnina v obdobjih srednje obremenitve omrežja, tj. med 6. in 7. uro, 14. in 16. uro ter 20. in 22. uro, ter najvišja omrežnina v času visoke obremenitve omrežja, med 7. in 14. ter 16. in 20. uro. Cilj je z nižjo omrežnino spodbuditi premik porabe v obdobje dneva, ko so sedaj obremenitve omrežja manjše.

A ni vse tako romantično ...

Izračun stroška, ki je na položnici za elektriko do sedaj predstavljal približno tretjino zneska, bo po novem bistveno bolj zapleten. Eden od ciljev novega sistema obračunavanja omrežnine je, da bi odjemalce spodbudili k takšni rabi omrežja, da bi del porabe razporedili v obdobja dneva, ko je omrežje sedaj manj obremenjeno. S tem bi lahko bil obseg naložb v omrežje nižji oz. bi jih lahko zamaknili. Kar pomeni, da bi odjemalci sedaj prali, likali, kuhali ... zvečer in ponoči. 

Hkrati naj bi bil obračun omrežnine bolj pravičen, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja, in ne tako kot sedaj, ko nekateri plačujejo premalo, nekateri pa preveč glede na svojo uporabo. To omogoča merjenje porabe na 15 minut, kar je po besedah vodje agencije trenutno omogočeno za 95 odstotkov odjemalcev. Vsi bodo z naprednimi merilnimi sistemi po zagotovilih elektrodistribucijskih podjetij opremljeni konec leta 2025.

Pri odjemalcih, ki so že sedaj bili varčni in ki elektriko uporabljajo za kuhanje ter druga običajna opravila v gospodinjstvu, prilagajanje najverjetneje ne bo prineslo nobenega učinka. Odjemalci, ki pa se odločajo ali pa že imajo energetsko intenzivnejše porabnike (se ogrevajo na elektriko, polnijo doma električno vozilo, ogrevajo bazen ...), pa bodo imeli priložnost prilagajanja odjema.

Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč. Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec to obračunsko moč znižal (prilagoditev bo mogoča vsak mesec), a ne prenizko, saj bo za preprečevanje špekulativnega zniževanja uvedena varovalka – dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena.

A se to plačilo v prehodnem obdobju dveh let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunalo. Bodo pa odjemalci obveščeni, kdaj so dogovorjeno moč presegali. Agencija svetuje, da se v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.

Tudi če se bo kdo v prehodnem obdobju odločil npr. za nakup toplotne črpalke, mu ni treba spremeniti dogovorjene moči, saj bo to upošteval elektrooperater pri določitvi dogovorjene moči za naslednje leto. Ta bo namreč vsako leto na podlagi pretekle rabe določil dogovorjeno moč za naslednje leto, o tem bo obvestil vsako leto na računih za junij, julij, avgust in september.

Povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu, ki zdaj plačuje 7 kW moči in letno porabi 4000 kWh elektrike, se bo po izračunih agencije ob nespremenjenih navadah glede porabe elektrike letni strošek omrežnine nekoliko znižal. Tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, npr. med 7000 in 9000 kWh, nimajo pa sončne elektrarne, bo letni strošek za omrežnino nižji, razlika pa je odvisna tudi od tega, ali je tak odjemalec že vlagal v ukrepe učinkovite rabe energije.

Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot jo bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Bodo pa plačali več iz naslova moči, kar pa je odvisno od njihovih porabnikov in navad. Odjemalec, ki ima npr. toplotno črpalko in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačeval približno 200 evrov letno, torej približno 110 evrov več, hkrati pa bo oproščen prispevka za obnovljive vire energije, in bo zato letno iz tega naslova plačal med 80 in 90 evrov manj.

Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno ter imajo več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil). Letni strošek omrežnine bi se s sedanjih 65 evrov zvišal na okoli 304 evre, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih. A prav ta odjemalec ima potencial, da s prilagoditvijo porabe in znižanjem dogovorjene moči letni strošek omrežnine zniža in bo oproščen prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.