Evropa ima skupni trg električne energije, vendar to še zdaleč ne pomeni, da so cene elektrike po celini enake. Najnovejši podatki kažejo, da so lahko razlike med posameznimi območji osupljive, poroča stran Telegraf biznis.
Po podatkih platforme Wattic je bila 21. septembra povprečna veleprodajna cena električne energije v severnem delu Švedske le 19,8 evra za megavatno uro (MWh), medtem ko je na italijanski Siciliji dosegla kar 271,9 evra za MWh. To pomeni skoraj 14-kratno razliko.
Kje je bila elektrika najdražja?

Med državami in regijami so bile razlike zelo velike. Med drugim je elektrika stala (podatki strani Wattic, na dan 21. september):
- Finska: 40,9 evra/MWh
- Nemčija: 96,6 evra/MWh
- Poljska: 100,3 evra/MWh
- Francija: 142,3 evra/MWh
- Hrvaška: 155,9 evra/MWh
- Grčija: 179,8 evra/MWh
- Romunija: 181,9 evra/MWh
- Slovenija: 148,12 evra/MWh
Težava ni le proizvodnja elektrike
Na prvi pogled se zdi nenavadno, da so razlike tako velike na skupnem evropskem trgu. Po pojasnilih energetskih strokovnjakov pomembno vlogo igra električno omrežje.
Če je na nekem območju veliko poceni elektrike iz hidroelektrarn, vetra ali sonca, bi jo bilo teoretično mogoče prodati tudi drugam. Toda daljnovodi in meddržavne povezave imajo omejene zmogljivosti. Ko se te zapolnijo, elektrike ni mogoče enostavno prenesti tja, kjer je povpraševanje večje in cene višje. Poceni elektrika zato pogosto ostane "ujeta" tam, kjer je proizvedena.
Švedska je poseben primer
Tudi znotraj ene države lahko nastanejo velike razlike. Švedska je razdeljena na štiri cenovna območja. Na severu države proizvedejo več električne energije, kot je porabijo, medtem ko je na jugu poraba večja. Zaradi omejitev v prenosnem omrežju je bila istega dne cena v južnem delu Švedske približno 68 evrov za MWh, v severnem pa zgolj 19,8 evra.
Evropsko omrežje potrebuje posodobitve
Kot opozarja evropska energetska agencija ACER, so ozka grla v elektroenergetskem omrežju eden glavnih razlogov za velike cenovne razlike med posameznimi evropskimi območji.
Evropska komisija ocenjuje, da je v EU več kot 11 milijonov kilometrov elektroenergetskih omrežij, vendar bodo zaradi elektrifikacije gospodarstva, rasti obnovljivih virov in vse večje porabe potrebne dodatne naložbe.
Strokovnjaki opozarjajo, da prihodnost evropske energetike ne bo odvisna le od tega, koliko elektrike bomo proizvedli, temveč predvsem od tega, ali jo bomo lahko učinkovito prenesli tja, kjer jo ljudje in podjetja potrebujejo.
Viri: Wattic, Biznis telegraf, Acer













Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV