Če čakate na najbolj ugoden čas za nakup energentov, ste ga že zamudili. Ta je običajno takoj po koncu kurilne sezone, ko je povpraševanje manjše in je zalog še dovolj. A glede na to, da je inflacija neusmiljena in nihče ne zna napovedati, kje se bodo cene ustavile, je vseeno pametno, da se že zdaj pripravite na prihajajočo ogrevalno sezono. 

DRVA: od 100 evrov za prostorninski meter

Drva, ki so eden od najbolj priljubljenih energentov za ogrevanje, so se že lani v primerjavi s preteklimi leti podražila. A če ste še lani za prostorninski meter suhih drv odšteli okoli 82 evrov, pa so trenutno marsikje že krepko presegla 100 evrov na prostorninski meter. To pomeni, da so se v eni sami sezoni drva podražila za več kot 25 odstotkov.

Nekaj evrov lahko privarčujete, če kupite večjo količino oziroma več palet, če kupite mešana ali razsuta drva in če imate lasten prevoz.

PELETI: od 480 evrov na tono

V času energetske krize je pri nas največ povpraševanja po peletih, zato so se ti tudi najbolj podražili. Povpraševanje je tolikšno, da ga proizvajalci in dobavitelji ne dohajajo in so celo primorani ustaviti nova naročila. 

Kakšen 'kaos' vlada na trgu peletov, kaže tudi zapis na spletni strani za primerjavo cen peletov: Izredne razmere na trgu peletov, kjer je povpraševanje izredno veliko, ponudbe pa ni, so nas prisilile, da po osmih letih delovanja zapremo naš primerjalnik. Ocenjujemo, da delovanje v danih razmerah ni smiselno.

Če je še lani za pelete veljalo, da imajo dokaj stabilno ceno, se letos njihova cena spreminja iz tedna v teden. Pregled ponudbe kaže, da so dosegli in marsikje že krepko presegli 500 evrov na tono. To pomeni, da so se v primerjavi z istim obdobjem lani, ko se je cena peletov kakovostnega razreda A1 gibala pri okoli 270 evrih, podražili za okoli 95 odstotkov. 

KURILNO OLJE: okoli 1,365 evra na liter 

Če je bila še prejšni teden maloprodajna cena kurilnega olja okoli 1,45 evra na liter, se je od 9. avgusta pri našem največjem dobavitelju naftnih derivatov znižala na približno 1,365 evra na liter. Se je pa na letni ravni kurilno olje podražilo za okoli 33 odstotkov, saj smo lani v tem času za liter odšteli le okoli 1,019 evra na liter. 

Na ceno kurilnega olja poleg ponudbe in povpraševanja vplivajo nepredvideni gospodarski, politični in drugi dogodki. Zato so lahko nihanja cen iz tedna v teden precejšnja.

Pri nakupu kurilnega olja je dobro vedeti, da se pri večini ponudnikov maloprodajna cena na liter zniža, če kupite količine, večje od 2000 ali 4000 oziroma 5000 litrov. Končni ceni pa je treba prišeti še stroške prevoza, ki so pri višjih količinah nekoliko višji. 

ZEMELJSKI PLIN: okoli 70 evrov na MWh

Plin je tretji najbolj razširjen način ogrevanja pri nas, a si običajno ne morete narediti zaloge, saj je večina gospodinjstev, ki ga uporablja za ogrevanje, priklopljena na plinovod. Maloprodajna cena plina za ogrevanje je odvisna od vašega izbranega ponudnika in nihanja cen na svetovnem trgu. 

Da bi omilila energetsko draginjo, je vlada je ceno zemeljskega plina letos regulirala. Tako bodo za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce med 1. septembrom 2022 in 31. avgustom 2023 najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 73 evra na megavatno uro brez DDV oziroma 79,9 evra na MWh z vštetim DDV. 

To je sicer več kot 50-odstotna podražitev od lani, ko je bila povprečna cena zemeljskega plina na letni ravni okoli 57 evrov na megavatno uro.

ELEKTRIKA: povprečno 120 evrov za MWh

Električna energija je daleč najdražji vir ogrevanja, še posebej, če z njo ogrevamo vse prostore ves čas. Izjema je le, če imate toplotno črpalko – v tem primeru je poraba elektrike tudi do štirikrat manjša kot pri električnih grelcih. 

Koliko vas stane ogrevanje z elektriko, je seveda odvisno od številnih dejavnikov: porabe, cene elektrike pri ponudnikih, ali imate enotarifno ali dvotarifno merjenje, ali imate nameščeno sončno elektrarno, kako energetsko učinkovite so naprave in vaše stanovanje. Povprečna cena elektrike v prvem četrtletju letošnjega je znašala okoli 116 evrov na megavatno uro. V primerjavi z istim obdobjem lani, ko je bila megavatna ura 153,3 evra, je električna energija cenejša za okoli 25 odstotkov.

Povprečna letna poraba elektrike v slovenskem gospodijstvu je med 3 in 4 MWh. Toda, če se vso kurilno sezono ogrevamo z elektriko, se megavati kar nabirajo. Tako je lahko poraba tudi 16 megavatnih ur in več za povprečno hišo, večino tega na račun ogrevanja.