Jedilna olja bi lahko zaradi stagnacije proizvodnje in naraščajočega povpraševanja po biodizlu v Indoneziji, ki kot vodilna proizvajalka vse več palmovega olja preusmerja v energetski sektor, ostala v zgornjem cenovnem razredu še naslednjih nekaj let. S tem se je končalo obdobje poceni palmovega olja, saj je doslej prav to olje prispevalo k zaviranju cen drugih rastlinskih maščob na svetovnem trgu.
Palmovo olje, ki se uporablja v proizvodnji hrane, kozmetike in čistil, predstavlja več kot polovico svetovne trgovine z rastlinskimi olji. Posebej priljubljen je v državah v razvoju, kjer je Indija največji potrošnik.
Po desetletjih nizkih cen, ki sta jih omogočali rastoča proizvodnja in tržna konkurenca, pa je zdaj prišlo do preobrata, opozarja znani panožni analitik Dorab Mistry, poroča Reuters. "Dnevi, ko je palmovo olje imelo popuste po 400 dolarjev na tono, so za nami," je dejal Mistry, direktor indijske družbe Godrej International. "Palmovo olje ne bo več tako poceni, dokler bo Indonezija še naprej dajala prednost biodizlu," je dodal. 400 dolarjev je sicer 366 evrov.
Indonezija preusmerja palmovo olje v biodizel
Indonezija je letos povečala obvezni delež palmovega olja v biodizlu na 40 odstotkov, leta 2026 pa razmišlja o povečanju na 50 odstotkov, pa tudi o uvedbi obveznega triodstotnega deleža tega olja v reaktivnem gorivu, s čimer želi zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Po podatkih GAPKI, največjega združenja proizvajalcev palmovega olja v jugovzhodni Aziji, bo ta poteza do leta 2030 zmanjšala izvoz indonezijskega palmovega olja na 20 milijonov ton letno, kar je za tretjino manj kot leta 2024.
Večja osredotočenost na biodizelsko gorivo je že dvignila cene biodizla nad cene soje, kar je kupce prisililo k zmanjšanju naročil. V Indiji, kjer rastlinska olja uvažajo v velikih količinah, je surovo palmovo olje že pol leta dražje od sojinega olja, ponekod pa razlika presega 100 dolarjev na tono (91,70 evra). Za primerjavo, konec leta 2022 so palmovo olje prodajali s popustom za več kot 400 dolarjev (366 evrov).
Rast proizvodnje se umirja
Od leta 1980 do leta 2020 se je proizvodnja palmovega olja v Indoneziji in Maleziji vsako desetletje skoraj podvojila, kar je negativno vplivalo na okolje, zlasti v smislu množičnega krčenja gozdov. Toda zadnja leta proizvodnja stagnira. Malezija je v zadnjem desetletju dosegla največje površine za svoje nasade, v Indoneziji pa je okrevanje nasadov prepočasno, zlasti pri majhnih pridelovalcih, ki predstavljajo 40 odstotkov celotne proizvodnje.
Posledično se je svetovna rast proizvodnje palmovega olja v zadnjih štirih letih upočasnila na le en odstotek. Po besedah analitika Thomasa Mielkeja iz nemške družbe Oil World bo v tem desetletju povprečna letna rast proizvodnje znašala 1,3 milijona ton, kar je manj kot polovica povprečja prejšnjega desetletja.
Težave z obnovo nasadov in upadanjem pridelka
Palme za pridelavo olja po 20 letih izgubijo rodnost in po 25 letih jih je treba zamenjati z novimi sadikami, za obroditev pa potrebujejo tri do štiri leta. Te površine so v tem obdobju praktično neuporabne, zato se kmetje izogibajo zamenjavi sadik.
Lani je Malezija obnovila le 114.000 hektarjev, kar je le dva odstotka vseh površin, zasajenih s palmami, bistveno manj od cilja štirih do petih odstotkov, je dejal tamkajšnji resorni minister Johari Abdul Ghani. V Indoneziji je počasno presajanje privedlo do padca pridelka, zato se je proizvodnja surovega palmovega olja na hektar v zadnjem desetletju zmanjšala za 11,4 odstotka.
Prihodnost trga palmovega olja
Čeprav so države, kot so Kolumbija, Ekvador, Slonokoščena obala in Nigerija, povečale njegovo proizvodnjo, analitiki opozarjajo, da to ne bo dovolj za zadovoljitev naraščajočega svetovnega povpraševanja, predvsem po biogorivih. Strokovnjaki, kot sta Mistry in Mielke, pozivajo Indonezijo, naj izda dovoljenja za nove nasade, potem ko je bil leta 2018 uveden moratorij.
"Če bo Indonezija ohranila moratorij na nove nasade, bo občasno prišlo do pomanjkanja in velikih skokov cen palmovega olja," opozarja Mistry. Takšna situacija bi lahko povzročila povečanje stroškov za tri do štiri milijarde potrošnikov v državah v razvoju, dodaja. Povpraševanje na ključnih trgih že slabi zaradi višjih cen in tudi industrijski kupci iščejo alternative, je povedal Shariman Alwani Mohamed Nordin, direktor SD Guthrie International.
Kljub temu bo poraba palmovega olja po mnenju strokovnjakov še naprej rasla, zlasti v sektorjih kemične industrije in biogoriv. "Povpraševanje po palmovem olju se močno povečuje in zaradi omejenih površin menimo, da bo prišlo do neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem," je dejal Harish Harlani, podpredsednik P&G Chemicals.
Povišanje cen palmovega olja bi lahko povzročilo učinek domin na trgih drugih rastlinskih olj, kot sta sojino in sončnično. "Ker se kupci preusmerjajo na sojo in sončnice, se dvigujejo tudi njihove cene. Toda njihova količina ni dovolj, da bi popolnoma nadomestila palmovo olje," zaključuje Sanjeev Asthana, izvršni direktor indijske družbe Patanjali Foods Ltd.
Vir: TPortal
