Češnje za skoraj 20 evrov na kilogram: zakaj so prve cene tako visoke in kdaj bodo padle?

Sezona češenj se je komaj dobro začela, pa so cene na tržnicah že razburile številne kupce. Na ljubljanskih tržnicah je kilogram prvih češenj letos v povprečju stal od osem do deset evrov, pri nekaterih prodajalcih pa so cene segle celo do 18 ali 20 evrov za kilogram. Takšne številke so za mnoge potrošnike preprosto previsoke, zato se marsikdo raje obrne stran in počaka.

Prodajalci na tržnicah, kamor se je odpravila ekipa informativne oddaje 24UR, pojasnjujejo, da gre za povsem pričakovano sliko začetka sezone. Prve češnje so redke, količine majhne, povpraševanje pa veliko. Prav to razmerje med ponudbo in povpraševanjem potiska cene navzgor. 

Večina jih pričakuje, da se bodo cene že v enem ali dveh tednih začele postopoma zniževati. Po njihovih ocenah bo cena padla s povečevanjem količin na trgu in z bolj stabilnim vremenom.

Na tržnicah trenutno prevladujejo uvožene češnje. Italijanske se prodajajo po približno 10 do 12 evrov za kilogram, manjše španske češnje pa je mogoče dobiti tudi za okoli osem evrov. A kupci ob tem pogosto opozarjajo, da so uvožene češnje manjše in slabše kakovosti kot domače.

Slovenske, predvsem goriške češnje, so občutno dražje in dosegajo cene od 15 do 18 evrov na kilogram. Prav oznaka "domače" je tista, ki pri delu kupcev še vedno upravičuje višjo ceno, a le do neke meje.

Veliko kupcev letos pove, da bodo z nakupom počakali do časa, ko se bo sezona razmahnila. Mnogi ocenjujejo, da je realna cena češenj okoli sedem ali osem evrov na kilogram, vse nad tem pa dojema kot pretirano.

Slovenija v tem pogledu ni izjema. Tudi po drugih državah v regiji poročajo o izjemno visokih cenah začetka sezone. Na Hrvaškem so kupce denimo razburile španske češnje, katerih cena se prav tako približuje 20 evrom na kilogram. Potrošniki opozarjajo, da takšne cene presegajo meje razumnega in da si jih lahko privošči le redkokdo.

Sadjarji kljub vsemu ostajajo previdno optimistični. Pridelovalci iz Vipavske doline ocenjujejo, da bo letošnja letina dobra, čeprav se ponekod že kažejo posledice suše. Ključno tveganje v prihodnjih tednih ostaja vreme, predvsem dolgotrajni dež, ki je za češnje lahko usoden.

Povpraševanje po domačih češnjah je vsako leto zelo veliko, a Slovenija s tem sadjem ni samooskrbna. Samooskrba s češnjami pri nas namreč ne dosega niti 30 odstotkov, kar pomeni, da smo v veliki meri odvisni od uvoza.

Prav nizka samooskrba je eden ključnih razlogov, da so domače češnje na začetku sezone tako drage. Ko bo pridelka več, bodo cene po pričakovanjih začele padati, a povsem nizkih številk, kot smo jih poznali v preteklosti, letos številni ne pričakujejo.