Evropejci spet plačujemo več za osnovna živila

V zadnjih mesecih se je zdelo, da se je pritisk na evropske potrošnike nekoliko umiril. Inflacija ni več polnila naslovnic tako kot pred nekaj leti, gospodinjstva pa so se začela privajati na nove cene. Toda najnovejši podatki kažejo, da bi se lahko zgodba znova obrnila.

Po analizi Euronews se po Evropi ponovno dražijo predvsem sveža živila, kot so sadje, zelenjava, meso in ribe. Medtem ko so podražitve predelane hrane za zdaj razmeroma omejene, so se cene nepridelanih živil oktobra v evroobmočju zvišale za 4,6 odstotka na letni ravni.

Odgovor se skriva v energiji. Kmetijski stroji uporabljajo dizelsko gorivo, rastlinjaki potrebujejo ogrevanje, skoraj vso hrano pa je treba prepeljati od proizvajalca do trgovine. Ko zrastejo stroški energije in prevoza, to najhitreje občutijo živila, ki jih ni mogoče dolgo skladiščiti.

Na to opozarja tudi ekonomist Nicola Nobile iz družbe Oxford Economics, ki ugotavlja, da sta prav energija in hrana glavna motorja novega vala rasti cen.

Najbolj nazoren primer prihaja iz južne Italije. Protesti tovornjakarjev zaradi visokih cen dizla so za približno dva tedna zmotili oskrbovalne poti. Posledice so bile vidne neposredno na trgovskih policah. V nekaterih trgovinah v regijah Kampanija, Apulija in Kalabrija je začelo primanjkovati mleka, mesa, sadja in celo ustekleničene vode.

Hkrati so se cene nepridelanih živil v Italiji oktobra zvišale za 7,5 odstotka, kar je občutno več kot mesec prej.

Po podatkih Eurostat so se med državami EU najbolj zvišale cene hrane na Cipru, kjer so bile septembra za štiri odstotke višje kot leto prej. Sledijo Španija, Romunija, Malta in Portugalska.

Po drugi strani je zanimiv primer Švedske. Tam so se cene hrane celo znižale, potem ko je vlada začasno prepolovila DDV na prehranske izdelke. Posledično so bile cene hrane letos za 6,3 odstotka nižje kot leto prej.

Čeprav so trenutne podražitve precej nižje od tistih v času energetske krize, ekonomisti opozarjajo, da jih moramo gledati v širšem kontekstu.

Od leta 2021 se je hrana v Evropski uniji v povprečju podražila za približno tretjino. V nekaterih državah vzhodne Evrope pa so podražitve presegle 50 odstotkov. Med najbolj prizadetimi so Madžarska, Bolgarija, Estonija in Romunija.

To pomeni, da nova rast cen prihaja na že tako precej višjo osnovo, kot so je bili potrošniki vajeni pred nekaj leti.

Analitiki družbe Pantheon Macroeconomics pričakujejo, da bo inflacija v evroobmočju še rasla in bi lahko januarja dosegla 4,5 odstotka.

Če se bodo stroški energije ohranili na visokih ravneh, obstaja velika verjetnost, da bodo postopoma rasle tudi cene hrane. Najprej pri svežih izdelkih, nato pa lahko podražitve dosežejo še druge skupine živil.

Za gospodinjstva to pomeni predvsem eno: zimski računi za ogrevanje morda ne bodo edini strošek, ki bo v prihodnjih mesecih pritiskal na družinski proračun.

Viri: Euronews, Eurostat