"Naše uredništvo skoraj dnevno preplavljajo sporočila domačinov, običajno podkrepljena s fotografijami, o tem, kako so cene hrane in pijače na obali in otokih poletele v nebo, predvsem v gostinskih lokalih," s temi besedami začenja svoj članek Mirko Crnčević, novinar Slobodne Dalmacije. 

Hvar še dražji od Dubrovnika

Njegovi kolegi in kolegice, so preverjali tudi, ali je sploh mogoče v Dubrovniku dan preživeti s 100 evri, in njihov zaključek je bil, da to ni možno. A da so v tem starem hrvaškem dragulju cene še sprejemljive, saj naj bi bilo mesto Hvar še dražje. 

Novinar je s kolegi obiskal otok in preverili so stanje na terenu – porcija lignjev stane od 32 do 35 evrov, porcija pečenega jagenjčka od 26 do 35 evrov, pica pa med 13 in 14 evri.

Za pol litra piva bo gost odštel od sedem do osem evrov, (negazirani) sokovi stanejo od štiri do pet evrov, dva decilitra vina pa od sedem do 10 in celo 14 evrov, odvisno od vina in sorte. "Cene so torej res poskočile v nebo," ugotavlja Crnčević. 

Pogled na del ponudbe iz leta 2021 pokaže, da so lignje na žaru ponujali le za 75 do 85 kun, torej od 10 do nekaj več kot 11 evrov, zdaj pa zahtevajo kar 200 odstotkov več ... 

"Kepica sladoleda na Hvaru trenutno stane od dva do tri evre in pol. Če si boste zaželeli kos pice na "hitri" način, boste zanj odšteli tudi do osem evrov. Na otoku kroži zgodba, da je pred dnevi mladenič v mestu prišel v eno od tamkajšnjih pekarn in naročil 'jumbo' pico. Delavcem se je to zdelo nekoliko nenavadno, zato so ga dvakrat ali trikrat vprašali, ali si res želi to pico, on pa je vsakič potrdil. Ko so mu izstavili račun za 80 evrov, se je skoraj onesvestil in hotel preklicati naročilo, a pica je bila pripravljena – s tem se je moral sprijazniti," poroča omenjeni portal. 

Cene, ki so previsoke tudi za tujce

Novinar se ob tem sprašuje, kar so se že številni pred njim – ali je hrvaška obala res dosegla raven ponudbe grškega Mikonosa in zakaj so te cene postale previsoke tudi za tujce, kaj šele za domačine in domače, hrvaške goste. 

"Gostinci se pritožujejo, da jim je Splitsko-dalmatinska županija enormno zvišala koncesijske dajatve, zaračunavajo jim še sedem dodatnih odstotkov, mesto Hvar pa tri odstotke od (prijavljenega) prometa. Tu so še DDV in druga plačila državi in občini, težko je najti natakarja za manj kot 1500 evrov na mesec, kuharji zahtevajo 3000 evrov, včasih tudi več. Podražila so se tudi številna živila, ribe naj bi bile (pre)drage že v nabavi, zato smo pri poklicnem ribiču preverili, kaj in koliko se prodaja na Hvaru," piše Crnčević. 

Ribe, na primer najkvalitetnejše bele ribe, stanejo približno 34 evrov, hobotnice in sipe 16 evrov, lignji od 20 do 25 evrov, škampi pa se prodajajo po 35 do 40 evrov. Seveda gostinec mora v ceno jedi vračunati stroške dela in druge stroške, ki jih ima s poslom. To vsi razumejo, toda ali je tolikšno povišanje sprejemljivo?

Zakaj je Hvar tako drag?

Novinar pri tem navaja primer, ko so na Hvaru prodajali prve češnje po 10 evrov za kilogram, drugod pa le po pet evrov. Ponudniki velikokrat (pre)visoke cene opravičujejo s stroški prevoza artiklov na otok. 

Seveda je lahko na otoku Hvar najti cenovno primerno ponudbo, s katero je lahko gost izredno zadovoljen. A Hvar je nekaj posebnega, saj "mesto Hvar očitno velja za turistično metropolo, ki da nekaj nase". Zato so pri njih cene tako "navite". 

Nauk

Treba bo malo preučiti ponudbo. "Ogledali smo si restavracijo v Jelši, kjer lignje na žaru prodajajo po 21 evrov, jagnjetino na žaru pa po 23 evrov. Če si zaželite pol litra piva, vas bo to stalo 4,30 evra, za sokove boste odšteli 3,60 evra, dva decilitra vina pa lahko popijete za štiri do štiri evre in pol," pravi novinar. 

Če vam je kaj do tega in če se le malo potrudite, boste lahko našli normalne cene za dobro ponudbo. "V drugi jelšanski restavraciji namreč enako jed ponujajo za 10 evrov, pol litra piva je tri evre, dva decilitra vina pa bi bila tri evre," pravi in dodaja, da bi za enako naročilo drugje odšteli bistveno več. 

Vir: Slobodna Dalmacija