V Ljubljani od oktobra dražje ogrevanje

Strošek dvosobnega stanovanja bo v povprečju na mesec višji za 4,75 evra, seveda pa so zneski odvisni od porabe, je na redni novinarski konferenci župana Zorana Jankovića pojasnil direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej.

Po njegovih pojasnilih variabilni del cene dvigujejo s 75,89 evra na 86,78 evra na megavatno uro. "Torej se vračamo na ceno, ki smo jo imeli večji del lanskega leta," je dejal.

Janković je povedal, da imajo nižjo ceno ogrevanja le še v Velenju in Celju. "V Velenju imajo Teš, v Celju pa sežigalnico," je pojasnil.

V Energetiki Ljubljana si po Lozejevih sicer besedah prizadevajo za razogljičenje vseh proizvodnih virov. Dveh premogovnih blokov oz. 70 odstotkov premoga se bodo v Ljubljani znebili s plinsko-parno enoto, je dejal. Med projekti, ki jih načrtujejo, je izpostavil tudi izgradnjo biomasnega kotla, s čimer bodo zmanjšali izpuste ogljikovega dioksida.

"Za ta projekt imamo tudi podporo države in EU. Prijavili smo se za kohezijska sredstva in računamo na izdatno finančno podporo iz te strani. Imamo tudi že pridobljeno gradbeno dovoljenje in ta projekt je v teku," je dejal Lozej.

Naslednji pomemben energent je po njegovih besedah sežigalnica v Ljubljani. Kot je dejal, se bodo prijavili za s strani države razpisano koncesijo. "Računam, da bomo s tem projektom v največji možni meri pokazali prednost krožnega gospodarstva," je poudaril.

Ob tem je Lozej dejal, da se odpadke v veliki meri reciklira v centru Rcero na Barju, še vedno pa ostaja del odpadkov, ki se jih ne da reciklirati. "In ta del v vseh državah uporabijo kot gorivo in maso nazaj pretvorijo v energijo kot toploto in elektriko ter jo prodajo nazaj meščanom," je pojasnil.

Tudi politična odločitev EU je, da so tovrstni objekti - v Evropi jih je okrog 450 - ogljično nevtralni, kar pomeni, da se za to proizvodnjo ne plačuje C02 kuponov in s tem ne obremenjuje cene ogrevanja za uporabnike, je dodal.

"Ko bodo ti projekti izpeljani, tudi premoga v Ljubljani ne bo več," je še pojasnil.

Direktor Javnega holdinga Ljubljana Krištof Mlakar je naštel tudi nekatere druge ukrepe s področja trajnostnosti in ogljične nevtralnosti v Mestni občini Ljubljana. "Ne smemo pozabiti, da nadomeščamo floto avtobusov z vodikovimi in električnimi avtobusi, da gradimo temu potrebno infrastrukturo, torej vodikovo polnilnico, proizvodnjo vodika, postavljamo električne polnilnice za električne avtobuse, zgradili bomo najmodernejšo sežigalnico, da bomo iz odpadkov, ki so praktično rudnik goriva po najčistejših metodah, pridobivali tudi energijo, ki jo potrebujemo," je sklenil Mlakar.

Vsaj na začetku kurilne sezone večina  distributerjev daljinskega ogrevanja sprememb cen ne napoveduje. 

V Mariboru so napovedali, da bodo morda ceno celo nekoliko znižali, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Končno odločitev bodo v Mariboru sprejeli, ko bo znana referenčna cena elektrike, ki je za njihovo poslovanje in obratovanje kogeneracijskih naprav ključnega pomena. Nazadnje so sicer cene spreminjali konec lanskega leta, ob tem pa so spomnili, da so ob koncu pretekle kurilne sezone zaključili pomembno investicijo - postavitev kotla na lesno biomaso.

Tudi v Celju pred začetkom kurilne sezone ne načrtujejo sprememb. Kot so dodali, redno analizirajo realizirane stroške in prihodke ter preučujejo morebitne potrebe po spremembah. Nazadnje so variabilni del cene zaradi padajočih cen zemeljskega plina znižali v začetku leta 2024. Fiksni del so zaradi naraščajočih stroškov uveljavili oktobra lani, ko se je cena minimalno zvišala, kljub temu pa po zagotovilih Energetike Celje ostaja ogrevanje v Celju med najcenejšimi v Sloveniji.

Na Ptuju so s 1. julijem zaradi spremembe cen vhodnih energentov - lesnih sekancev, zemeljskega plina in električne energije, znižali variabilni del cene tako za gospodinjske kot tudi za poslovne in industrijske odjemalce, drugih sprememb pa trenutno ne načrtujejo. Pred tem so ceno variabilnega dela spreminjali julija lani, ceno fiksnega dela pa julija 2023 po zaključeni investiciji v kotlovnico.

Velenjska komunala, ki ogrevanje zagotavlja za več kot 12.000 odjemalcev v Velenju in Šoštanju, je cene nazadnje spremenila maja lani, pred začetkom nove kurilne sezone pa novih sprememb ne načrtujejo. V Šaleški dolini sicer vstopajo v začetno fazo preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, s katero nameravajo izboljšati zanesljivost in učinkovitost sistema, zmanjšanje izgub ter zagotavljanje kakovostnejše in stabilnejše oskrbe s toploto.

Skupna vrednost prve faze projekta znaša slabih 25 milijonov evrov, pri čemer bo 96 odstotkov upravičenih stroškov pokritih iz nepovratnih sredstev. Evropski sklad za pravični prehod bo prispeval 85 odstotkov oziroma 20 milijonov evrov, država pa 3,5 milijona evrov. Preostanek sredstev bosta zagotovili občini, zaključek pa je predviden konec leta 2028.

Agencija za energijo spremlja povprečne maloprodajne cene toplote večjih distribucijskih sistemov toplote v Sloveniji. Kot so pojasnili za STA, je povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode septembra znašala 148,51 evra na megavatno uro in je 5,3 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani.

Med osmimi spremljanimi daljinskimi sistemi je bila septembra najnižja cena v Velenju, in sicer 125,48 evra, pod povprečjem pa sta bila še sistema v Celju (132,72 evra) in Ljubljani (138,10). V bližini povprečne cene (147,06) so na Jesenicah in v Slovenj Gradcu (154,39), nad povprečjem v Mariboru (187,88), medtem ko je bila najvišja povprečna cena tudi letos v Ravnah na Koroškem (268,65).

Kot so za STA v zvezi s tem pojasnili na občini Ravne na Koroškem, cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja na predlog koncesionarja regulira Agencija za energijo. Njihova analiza zajema primerjavo stroškov oskrbe s toploto za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih sistemov, kar pa ne predstavlja povprečnega odjemalca v njihovi občini. Zatrdili so, da so dejanski stroški po njihovih podatkih nižji, saj gre tudi za nižjo priključno moč in porabo od povprečja v Sloveniji.

Povprečni uporabnik na Ravnah z ogrevano površino 50 kvadratnih metrov in priključno močjo 3,4 kilovata, ki porabi letno 3,6 megavatne ure, letno plača 884 evrov. "Cena daljinskega ogrevanja je pri nas še vedno visoka, a ne taka, kot jo navajajo mediji. Ugotovitev smo že naslovili na agencijo in koncesionarja Petrol Energetika, od katerega pričakujemo korekcijo cen, glede na cene energentov na trgu," so dodali na občini.

Tamkajšnji župan Tomaž Rožen je poudaril, da občina ne odloča o cenah, a delajo na tem, da bi bile nižje. Zlasti, ker je cena plina na trgih nižja kot v preteklosti. "Z ostrim protestom smo se v začetku septembra obrnili na Agencijo za energijo, prav tako smo pozvali Petrol, naj zagotovi konkurenčne cene in jih zniža glede na nižjo ceno plina, a odgovora še ni," je dodal Rožen.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!

Najbolj brane novice: