Deutsche Bank je analizirala cene tipične potrošniške košarice v več evropskih prestolnicah in ugotovila, kje so živila, kot so kruh, mleko, jajca, sadje in zelenjava, najdražja in kje državljani plačujejo bistveno nižje cene, poroča spletna stran Euronews.
Podatki razkrivajo velike razlike v življenjskih stroških in razpoložljivosti osnovnih dobrin med mesti znotraj iste države. Na primer, cene v Parizu in Marseillu ali Milanu in Neaplju se precej razlikujejo.
Po podatkih Numbea indeks primerja cene hrane v večjih mestih po svetu, vključno s številnimi v Evropi, in se izračuna na podlagi povprečnih cen vsakdanjih osnovnih dobrin, kot so mleko, kruh, jajca, sadje in meso, iz Numbeovih tržnih podatkov. Vsakemu mestu je dodeljen indeks, pri čemer je New York določen kot referenčna točka z vrednostjo 100. Pomembno je omeniti, da se kupna moč, ki je ključni dejavnik pri primerjavi mest, ne upošteva.
Švicarska mesta so najdražja
Ženeva je na vrhu seznama najdražjih mest na svetu. Njen indeks je 106, kar pomeni, da so cene hrane tam šest odstotkov višje kot v New Yorku. Za primerjavo, košarica hrane, ki v New Yorku stane 100 evrov, bi v Ženevi stala 106 evrov.
Blizu vrha se je znašlo še eno švicarsko mesto, Zürich, natančneje na tretjem mestu lestvice najdražjih z indeksom 103. Zanimivo je, da sta to edini dve evropski mesti, katerih potrošniška košarica je dražja od newyorške.
Številna evropska mesta imajo srednji cenovni razred živil z indeksom med 58 in 63, kar jih uvršča v skupino zmerno dragih destinacij za tedensko nakupovanje. Med njimi so: Helsinki (63), Dunaj (63), København (63), Milano (62), London (62), Bruselj (61), Edinburgh (61), Frankfurt (58), Dublin (58), Amsterdam (58), München (58) in Stockholm (58).
Ti podatki kažejo, da tudi znotraj gospodarsko razvitih držav obstajajo mesta, kjer so cene hrane relativno dostopne v primerjavi z najdražjimi evropskimi metropolami.
Najcenejša košarica živil v Budimpešti in Varšavi

Najcenejšo skupino sestavljajo mesta z indeksom pod 55, med njimi pa izstopata Budimpešta in Varšava (z indeksom 37), najcenejša evropska mesta na seznamu. To pomeni, da bi tedenska košarica živil, ki v New Yorku stane 100 evrov, v prestolnicah Madžarske in Poljske stala le 37 evrov, kar je 63 odstotkov ceneje od newyorškega referenčnega vrednosti.
Druga mesta z najnižjimi indeksi cen živil so Istanbul (39), Praga (42), Lizbona (44), Atene (46), Madrid (46), Barcelona (49), Rim (51), Birmingham (51) in Berlin (55).
Razlike znotraj iste države
Indeks kaže tudi znatne razlike v cenah znotraj istih držav. Na primer, indeks za London je 62, medtem ko je za Birmingham 51.
Na svetovni ravni ima Kairo najnižji indeks, le 20 točk, kar pomeni, da je tedenska košarica v New Yorku petkrat dražja kot v Kairu.
Francija je najdražja
Med prestolnicami petih največjih evropskih gospodarstev je Francija najdražja, Španija pa najcenejša glede cen hrane. Indeksi so naslednji: Pariz (71), London (62), Berlin (55), Rim (51) in Madrid (46).
To pomeni, da tedenska košarica v Parizu stane 71 evrov, medtem ko v Madridu stane le 46 evrov, zaradi česar je francoska prestolnica za 54 odstotkov dražja od španske.
Pariz je tudi bistveno dražji od Rima (39 odstotkov) in Berlina (29 odstotkov). V primerjavi z Londonom je razlika manjša, saj je francoska prestolnica za 15 odstotkov dražja.
Po podatkih Numbea iz julija letos, ki temeljijo na skupnih stroških 19 običajnih živil, Pariz ostaja najdražje mesto med vodilnimi evropskimi gospodarstvi s skupnimi stroški 107,20 evra, sledijo mu London z 89,54 evra, Berlin z 82,10 evra in Rim s 79,60 evra. Madrid še naprej ponuja najcenejše cene živil s skupnimi stroški 72,70 evra.
Lestvica prvih desetih
Ženeva | indeks 105 |
San Francisco | indeks 104 |
Zürich | indeks 103 |
New York | indeks 100 |
Seul | indeks 81 |
Oslo | indeks 78 |
Pariz | indeks 71 |
Sydney | indeks 71 |
Luksemburg | indeks 66 |
Toronto | indeks 65 |
Vir: Euronews in TPortal
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV