Kot so za Slovensko tiskovno agencijo (STA) povedali v skupini Bisol, je letošnje leto za njih rekordno v številnih pogledih, saj opažajo močno rast povpraševanja po solarnih modulih, nosilnih konstrukcijah in seveda tudi sončnih elektrarnah na ključ.

Letos tako utegnejo zabeležiti 150- in večodstotno rast, pri čemer na domačem trgu prodajo le nekaj odstotkov svojih proizvodov, kar je tudi za njihovo podjetje izredno visoka in nepričakovana številka.

Na slovenskem trgu je rast kar 600-odstotna, nekaj 100-odstotna pri gospodinjstvih, v industriji pa še za nekajkrat višja. Poleg malih sončnih elektrarn in večjih industrijskih projektov v to številko kot edini slovenski solarni proizvajalec vštevajo tudi prodajo fotonapetostnih modulov in nosilnih konstrukcij slovenskim inštalaterjem.

"V prvi polovici leta smo samo za male, hišne sončne elektrarne prejeli več kot 4000 povpraševanj, pri čemer je povpraševanje za večje, industrijske sončne elektrarne še toliko večje, saj je podjetja dvig cen elektrike prizadel še bolj," pravijo v Bisolu.

Na takšno povpraševanje seveda v prvi vrsti vpliva dogajanje na energetskih trgih. Če se je namreč postavitev sončne elektrarne že dve leti nazaj izredno splačala, je zdaj dodatna rast cen energentov ekonomiko le še izboljšala. Temu je tako kljub dejstvu, da so v zadnjih dveh letih zaradi nestabilnega trga surovin priča tudi rasti cen solarnih modulov, česar prej ni bilo, saj so njihove cene več kot deset let vztrajno padale.

Kljub temu, da beležijo tako veliko rast prodaje na slovenskem trgu, ta še vedno predstavlja zgolj od pet do deset odstotkov prihodkov Bisola, ki je prisoten v skoraj sto državah po vsem svetu, tudi po njihovi zaslugi pa je Slovenija poleg Vietnama in Kitajske edini neto izvoznik solarnih modulov na svetu.

Dobavni roki so se podaljšali

Oskrbovanje strank jim dobro uspeva, vseeno pa so se kljub povečanju proizvodnih zmogljivosti, tehnološkim posodobitvam in neprekinjenemu obratovanju proizvodnje dobavni roki seveda podaljšali. "Danes nekomu, ki naroči malo sončno elektrarno, zelo težko obljubimo, da jo bo imel še letos – morda tu in tam kakšno, ampak zelo redko," pravijo.

V podjetju tako že načrtujejo nadaljnje občutno povečevanje zmogljivosti na novi lokaciji, kar naj bi v naslednjih treh do petih letih pomenilo investicijo v vrednosti okoli 40 milijonov evrov. Kot pravijo, je njihov prvi izbor Slovenija, a je to odvisno od razumevanja in podpore deležnikov.

Kaj pa Gen-I?

Tudi v družbi Gen-I so za STA povedali, da je trenutno zanimanje kljub zaprtju podpor za sončne elektrarne za samooskrbo s strani Eko sklada še vedno močno povečano. Kot so pojasnili, je zdaj povpraševanje za okoli dvakrat višje kot lani in še več glede na prejšnja leta.

To je, dodajajo, seveda predvsem odziv na ekstremno rast cen energentov na trgu, saj so odjemalci prepoznali pozitivne finančne učinke tovrstne dolgoročne naložbe, zato je danes to izjemno privlačna investicija, ki hkrati rešuje tudi okoljevarstveni problem.

Pri tem se pojavljajo tudi  dodatni izzivi, saj je zaradi neustrezno razvite elektroenergetske infrastrukture vse več zavrnitev pri izdaji soglasja za samooskrbo, zato se soočajo tudi s podaljševanjem čakalne dobe pri izdaji soglasij in, ko je sončna elektrarna že zmontirana, pri njenem priklopu.

"Čas realizacije projektov se je letos za nekaj mesecev zamaknil. Razlogi so predvsem zaradi težav v dobavni verigi na eni strani ter na drugi strani pri distribucijskih podjetjih, od katerih je odvisna končna realizacija oziroma priklop v omrežje," pojasnjujejo v Gen-I in dodajajo, tudi da proizvajalci komponent dvigujejo cene ter podaljšujejo dobavne roke, kar se posledično odraža v nekoliko višjem končnem strošku investicije.

Ker si ljudje pred zimo želijo zagotoviti alternativne vire toplote, trgovci že beležijo povečano povpraševanje vseh vrst ogrevalnih naprav. Med vse bolj priljubljenimi so klimatske naprave, ki niso več popularne le poleti za ohlajanje, pač pa lahko pozimi poskrbijo tudi za ogrevanje.

V Big Bangu so za STA povedali, da se je že z rekordnimi temperaturami povečalo povpraševanje po klimah, že dlje časa pa opažajo, da slovenske družine klimatskih naprav ne kupujejo več zgolj za hlajenje v poletnih mesecih, saj z njimi v prehodnih spomladanskih in jesenskih mesecih vedno bolj pogosto tudi ogrevajo svoja stanovanja oziroma hiše.

Prodaja klimatskih naprav že tradicionalno vrhunec doseže v poletnih mesecih, a to povečanje ni več tako izrazito, saj je po njihovem zaradi vedno naprednejših funkcij sezona prodaje klimatskih naprav pravzaprav precej daljša.

Kot zagotavljajo, imajo vgradnih in prenosnih klimatskih naprav in ventilatorjev na zalogi dovolj, a je za montažo klime trenutno treba počakati tudi do tri tedne.

Sicer je pri izbiri primerne klimatske naprave pomembnih več dejavnikov, predvsem pa je njeno moč treba prilagoditi površini in višini prostora, ki ga želimo ohladiti. Ob tem je treba upoštevati tudi, koliko oken in sten ima prostor, ali želimo klimo v jesenskih mesecih uporabljati tudi za gretje prostorov in podobno.

"Kupci naj bodo pozorni tudi na glasnost klime, še posebej takrat, ko jo želijo uporabljati tudi v nočnem času. Novejše in naprednejše naprave imajo vgrajene senzorje, ki prepoznajo temperaturne razlike v prostoru in razlike med temperaturo tal in sten, senzorje za prepoznavo gibanja, ki omogočajo prehod v ekonomičen način delovanja, ko v prostoru ni oseb in še marsikaj drugega," so še dodali v Big Bangu.