Kuba je 17. največji otok na svetu, ki zadnja leta beleži vse več obiskovalcev, saj so cene letalskih vozovnic zelo ugodne. In medtem ko so bili do leta 1997 stiki med turisti in Kubanci nezakoniti, je danes turizem njihova pomembna gospodarska panoga. Veliko turistov obišče Varadero, Trinidad, Vinales in Havano, glavno mesto Kube, poroča spletna stran net.hr. Ali ste vedeli, da so prvi hotel s petimi zvezdicami odprli leta 2017 v Havani? 

"Edinstvenost Kube je videl tudi Ernest Hemingway, ki je med življenjem na Kubi napisal "Komu zvoni", "Starec in morje" in "Otoke v toku". Nekateri Hrvati obiskujejo Kubo zaradi svoje ljubezni do plesa, ki je za Kubance zelo pomemben. Bolero, mambo in čačača izvirajo s Kube in kot pravijo turisti, lahko na ulicah kubanskih mest opazite ljudi, ki sproščeno plešejo in to je nekaj, kar jih pritegne," poroča omenjeni portal. 

Zelo lepa država, a ni vse tako rožnato

V državi vlada pomanjkanje, in sicer tolikšno, da so konec februarja prvič uradno zaprosili Svetovni program za hrano (WFP) za pomoč pri distribuciji subvencioniranega mleka otrokom, mlajšim od sedem let. Primanjkuje tudi druge hrane in restrikcije elektrike so postale nekaj povsem običajnega. 

Za net.hr je o svoji izkušnji s potovanjem na Kubo spregovorila tudi Hrvatica Ena, ki je februarja 2024 z možem dva tedna preživela v tej državi. Razkrila jim je, s kakšnimi težavami sta se srečevala. Tudi o tem, katera zdravila morate nujno imeti s seboj, saj jih tam primanjkuje. 

Zakonca sta bila v Airbnbju, njuni gostitelji pa so bili zelo prijazni in srčni. "Po naravi so vsi odprti in zgovorni, v vsem vam želijo ustreči. Lastnica je najela sosedo, da nam kuha, njen sin pa nas je odpeljal do letališče. Poklicala je celo lokalno društvo za zaščito lagune in peljali so nas na izlet, nam povedali vse o flori in favni njihove lagune. Smo se tudi izgubili, a so nam domačini pomagali in nas usmerili v pravo ulico," je razlagala Ena. 

"Imeli smo tudi eno nesrečo. Lastnik apartmaja nam je uredil izposojo koles, vozili smo se ves dan in proti koncu dneva smo se odločili za zipline s pogledom na gore. Izkušnja je bila fenomenalna, toda med to avanturo je mož izgubil ključ kolesa na ziplinu in nisva se mogla vrniti v stanovanje. Ko smo preiskali celotno okolico, smo morali poklicati lastnico, zato je njen mož prišel na motorju in nam dal rezervni ključ," je novinarki pripovedovala Ena.

Narava te države je prečudovita. Ima vse – od morja do gora

"Navdušila nas je regija Vinales, kjer smo imeli priložnost obiskati družine, ki se ukvarjajo s pridelavo tobaka in kave. Šokirani smo bili, da morajo dati 90 odstotkov pridelka državi, ki nato v svojih tovarnah predela in izdela kubanske cigare, jih spravi v modne škatle in nato prodaja po visokih cenah. Cena je namreč veliko nižja. Pojdite v regijo Vinales in si iz prve roke oglejte, kako se zvijajo listi, kako se oblikuje cigara. Imeli smo priložnost opazovati sončni vzhod z gore, nato smo obiskali družino tako imenovanih Aquaticosov, ki so eni redkih pravih potomcev kubanskih staroselcev, ki še danes živijo na naraven način, zahvaljujoč dejstvu, da poznajo zdravilne lastnosti rastlin in vedo, kako uporabljati v zdravstvene namene. Očaralo nas je število zgodovinskih jam, v nekaterih pa smo se lahko tudi okopali," je naravne lepote Kube novinarki opisala Ena. 

"Zdi se, da je celotna Kuba obstala v prostoru in času, od ulic Havane in starih kolonialnih zgradb, od mest Cienfuegos v Trinidadu do starih avtobusov in kabrioletov. Havana je polna zgodovine, na eni strani lahko vidite mogočne zgradbe, ki jih je zgradila vlada, na drugi strani pa revne ljudi, ki se trudijo preživeti na ulicah Havane. V Havani se za razgled splača povzpeti na katedralni stolp, spiti koktajl na strehi hotela in uživati ob zvokih kubanske glasbe. Za ljubitelje nočnega življenja vsebin ne manjka. Vožnja s kabrioletom v Havani nama je bila zelo všeč – priporočava vsem. Počutili smo se, kot da smo potovali v preteklost," je povedala Ena.

Restrikcije električne energije

"Po vsej Kubi (razen v prestolnici) zaradi varčevanja z energijo elektriko izklopijo za štiri do pet ur na dan, prebivalci pa le redko dobijo informacijo, kdaj se bo to zgodilo. Tako smo po deseturni vožnji z avtobusom končno prispeli na cilj, a smo nato morali v popolni temi iskati prenočišče, tuširali pa smo se z ledeno mrzlo vodo," pripoveduje in dodaja, da imajo številna gospodinjstva generatorje.

Kubanska hrana in plaže

Ena je pohvalila pijačo in hrano, ki je bila na vsakem koraku okusna. 

"Plaže so peščene, morje pa turkizno modro, kot iz filma "Pirati s Karibov". Medtem ko ležiš na ležalniku, se ti približajo glasbeniki in hočejo igrati v zameno za denar  – prava kubanska izkušnja. Zanimivo je, da je za Kubance obdobje od decembra do marca zelo hladno. Zanje je to zimsko obdobje in se ne kopajo, čeprav je temperatura od 25 do 30 stopinj," razkrije. 

Pomanjkanje zdravil 

Življenje domačinov je težko. Pesti jih inflacija. En evro je približno 300 pesov. "Ljudje imajo plače okoli 20 do 50 dolarjev na mesec, vse v trgovinah je drago. Večino časa je treba dolgo časa čakati, da v trgovini prideš na vrsto, zaradi politike embarga pa je težko najti mleko. Beležijo tudi visoke cene: liter olja je tam približno tri evre, oljčno olje je 13 evrov, piškoti dva do pet evrov ... Sedaj pa si predstavljajte, da imate 20 dolarjev plače, kar je malo več kot 18 dolarjev. Kaj bi s tem lahko kupili?" pravi Ena. 

Embargo je tudi močno prizadel oskrbo z zdravili. Ljudje si želijo le, da ne zbolijo in da jim ni treba k zdravniku. "Skoraj vsi naši gostitelji, pri katerih smo bivali, imajo otroke, ki študirajo ali delajo v tujini, v Mehiki ali Kanadi, in potem staršem pošljejo zdravila, če je treba. Lastnica stanovanja v Cienfuegosu, kjer smo bili nastanjeni, nam je povedala, da je bila lani operirana in da se je zdravnik strinjal, da jo operirajo šele, ko je dobila vsa zdravila. Vključno z anestezijo. Vse to pa ji je poslala hčerka, ki v Mehiki opravlja doktorat," pravi Ena in opozarja na črni trg zdravil, kjer so ljudje prepuščeni sami sebi.

"Nimajo pravice protestirati, da ne bi končali v zaporu. Kubanci so zelo prilagodljivi in sprejmejo vse ter gredo naprej z življenjem. Mislim, da smo bili mi kot turisti v veliko večjem šoku. Torej – če želite pomagati lokalnemu prebivalstvu, poiščite nastanitev v Casas particualres preko Airbnb, prinesite nekaj svojim gostiteljem kot darilo, se pogovarjajte z njimi in veliko se boste naučili," svetuje. 

Nasveti za tiste, ki želijo obiskati Kubo

Ena svetuje, da si priskrbite vodnik Lonely Planet, saj številnih informacij na Googlu ne boste našli. "Šokirana sem bila, ko nisem našla nobenih informacij o prevozu, a na srečo, vse je pisalo v vodiču. Dan ali dva pred potovanjem naročite kubansko mobilno kartico, ki jo boste prejeli že takoj na letališču. Ne plačujte s karticami, temveč z gotovino, saj so provizije visoke. Gotovino razdelite in jo hranite na več mestih. Denarja nikoli ne menjajte na letališču, taksi lahko plačate tudi v dolarjih ali evrih. Ko smo prispeli, smo na letališču zamenjali nekaj malega, a menjalni tečaj je tam zelo nizek – običajno je en evro okoli 300 pesov, na letališču pa okoli 170. Dodatno pa – taksist, ki naju je peljal do prve namestitve, sploh ni hotel vzeti teh pesov, ampak je zahteval, da mu plačava v dolarjih ali evrih," je razkrila. 

Pazite se tudi "prijaznih ljudi, ki želijo pomagati". Pristopijo do vas, ko se sprehajate in raziskujete mesto. Nato pa vas odpeljejo v lokale, kjer vse skupaj stane trikrat več od običajnih kubanskih cen. 

"Od domačinov smo slišali tudi, da so na primer vsi hoteli in luksuzne restavracije v Varaderu v lasti članov vlade, tako da če želite pomagati lokalnim ljudem, je bolje, da rezervirate nastanitev prek Airbnbja, ker tako denar gre v prave roke. Če želite kupiti pravo kubansko kavo, med, cigarete, pojdite v regijo Vinales, se pogovorite z njimi in kupujte neposredno od njih," poudarja. 

"S seboj prinesite bonbone za otroke in zdravila – brufen, paracetamol, antibiotike in drugo – in jih pustite pri gostiteljih, h katerim greste, ali v prvem zdravstvenem domu, ki bo na vaši poti. Potrebujejo zdravila, otroci pa sladkarije. Otroci so nas ustavljali na ulici, da smo jim dali sladkarije. Na srečo smo te nasvete dobili od prijateljev, ki so bili na Kubi pred nami, tako da smo vse vzeli s seboj," svetuje. 

"S seboj prinesite mednarodni polnilni adapter in obvezno zunanje polnilne baterije. Če kupujete avtobusne vozovnice prek spleta, vklopite VPN za plačilo, da boste lahko plačali z evropsko kartico, sicer ne boste mogli. Obvezno pojdite na check-in pol ure prej, mi smo zamudili in smo skoraj spet morali kupiti karte. Svetovala bi ti tudi, da vsaj tri tedne preživite na Kubi," je dodala Ena.

Povzeto po net.hr.