Naraščajoče napetosti glede Grenlandije so sprožile nenavaden potrošniški val. Po zaostrovanju političnih napetosti med ZDA in Dansko zaradi ameriških poskusov prevzema nadzora nad Grenlandijo so se namreč danski potrošniki odločili, da svoj protest izrazijo tam, kjer imajo neposreden vpliv – pri vsakodnevnih nakupih.

Kot poroča Euronews Next, so v začetku januarja v danskem App Storu na vrh lestvic skočile aplikacije, ki omogočajo prepoznavanje ameriškega porekla izdelkov. Priljubljenost je močno povezana z zaostritvijo odnosov po novih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ves čas zagovarja idejo o ameriškem prevzemu Grenlandije.

Aplikacije, ki vodijo potrošnike stran od ameriških izdelkov

UdenUSA: številka ena na Danskem

Največji hit je aplikacija UdenUSA (ali angleško NonUSA), ki uporabnikom omogoča skeniranje črtne kode in hitro preverjanje, ali izdelek prihaja iz ZDA, ter ponuja neameriške alternative. Po podatkih Euronews Next je aplikacija postala najbolj prenašana v državi, celo pred globalnimi platformami, kot je ChatGPT.

Tudi The Independent poroča, da aplikacija uporabnikom pomaga "identificirati in se izogniti ameriškim izdelkom v vsakdanjem življenju", pri čemer razvojna ekipa napoveduje tudi širitev na naprave Android.

Protesti na Danskem proti ameriškemu prevzemu Grenlandije
Protesti na Danskem proti ameriškemu prevzemu GrenlandijeFOTO: AP

Made O'Meter: transparentnost dobavnih verig

Druga priljubljena aplikacija, Made O'Meter, se je prav tako povzpela med prvih pet na danskem App Storu. Orodje razkriva poreklo proizvodov in potrošnikom omogoča bolj pregledne odločitve, poroča TechCrunch.

Obe aplikaciji sta se v začetku januarja uvrstili med top 10, pri čemer so prenosi v samo enem tednu poskočili za več kot 800 %, ocenjuje isti vir.

Zakaj je učinkovitost bojkota vprašljiva?

Čeprav je simbolna gesta močna, strokovnjaki opozarjajo, da bo dejanski gospodarski vpliv verjetno majhen. Danska namreč zelo malo hrane neposredno uvaža iz ZDA. Po podatkih ekonomistke Louise Aggerstrøm Hansen iz Danske Bank le okoli 1 % prehranskih izdelkov izvira iz ZDA, navaja Euronews Next.

V praksi to pomeni, da številni izdelki ameriških blagovnih znamk v danskih trgovinah sploh niso proizvedeni v ZDA, temveč pod lokalnimi licencami. Zato je težko natančno oceniti, kako bojkot dejansko prizadene ameriške proizvajalce.

Bojkot kot čustveni odziv in občutek moči potrošnikov

Protesti na Danskem proti ameriškemu prevzemu Grenlandije
Protesti na Danskem proti ameriškemu prevzemu GrenlandijeFOTO: AP

Vedenjski strokovnjaki, kot je Pelle Guldborg Hansen z univerze Roskilde, poudarjajo, da gre predvsem za psihološko potrebo, da ljudje izrazijo nestrinjanje z zunanjepolitičnimi potezami, ki jih dojemajo kot grožnjo njihovi državi ali identiteti.

Številni danski potrošniki prek aplikacij občutijo, da na simbolni ravni "nekaj naredijo", čeprav razumejo omejen gospodarski učinek.

Trend presega Dansko: odziv po vsej severni Evropi

Aplikacije NonUSA in Made O'Meter postajajo priljubljene tudi v drugih nordijskih državah – na Norveškem, Švedskem in Islandiji, poroča TechCrunch. Razprave in izmenjava alternativ se selijo tudi na evropske spletne forume, kjer uporabniki iščejo načine za zmanjšanje ameriškega vpliva na vsakodnevno potrošnjo.

Kaj ta trend pomeni za prihodnost potrošniških navad?

Čeprav je bojkot trenutno predvsem simboličen odgovor na geopolitično napetost, kaže na širši trend – potrošniki si želijo več transparentnosti o poreklu izdelkov in o lastništvu blagovnih znamk.

Aplikacije, ki nudijo takšne informacije, zato na dolgi rok lahko postanejo del stalnega potrošniškega vedenja, ne le orodje političnega protesta.

Viri: Euronews, The Independent, TechCrunch

Novice za vas: