"Nestabilnost, negotovost in nenehni pretresi v zadnjih nekaj letih so delavce vznemirili. Zdaj, ko je odpuščanj vse več, plače pa ne sledijo naraščajoči inflaciji, so še vedno zaskrbljeni, v nekaterih primerih bolj kot kdaj koli prej. Globalni stres, ki ga nekateri imenujejo "permakriza", vpliva na delavce vseh starosti, vendar številni raziskovalci in strokovnjaki trdijo, da je generacija Z na splošno najbolj obremenjena skupina na delovnem mestu. Zaradi skokovitega začetka kariere v zadnjih nekaj letih, pri čemer so nekateri med pandemijo šele vstopili na delovno mesto, so se znašli v še posebej težkih razmerah. Po podatkih raziskave Cigna International Health 2023, v kateri je sodelovalo skoraj 12.000 delavcev po vsem svetu, 91 odstotkov oseb, starih od 18 do 24 let, poroča, da so pod stresom v primerjavi s 84 odstotki v povprečju," poroča britanska spletna stran BBC. 

Raziskava kaže, da je generacija Z najbolj obremenjena demografska skupina na delovnem mestu. S tem pa se tudi najtežje spopada. Isti podatki kažejo, da neobvladljiv stres prizadene skoraj četrtino vprašanih pripadnikov generacije Z (23 odstotkov), skoraj vsi (98 odstotkov) pa se soočajo s simptomi izgorelosti. Skratka, najmlajši delavci imajo največ težav pri spopadanju z zahtevami poklicnega življenja. Zakaj se to dogaja? 

Čeprav se je vsesplošna panika zaradi pandemije covida-19 v veliki meri umirila, je leta 2023 večina delavcev še vedno v tesnobnih situacijah. Potem ko so številni zaposleni, zlasti delavci z znanjem, izkoristili prednosti prožnejšega pristopa k delu, so številni delodajalci spremenili smer in zahtevajo popolno vrnitev v pisarno. Gospodarska nestabilnost je še vedno prisotna in številna podjetja ukinjajo na tisoče delovnih mest in zaposlene skrbi, da bodo naslednji, ki bodo ostali brez dela.

"V svojem bistvu je delo v zelo negotovem obdobju. Odpuščanja so za vse zelo stresna," pojasnjuje Eliza Filby iz Londona, raziskovalka generacij, ki podjetjem svetuje pri vodenju in zaposlovanju mlajših oseb. Tudi gospodarske težave močno povečujejo težave na delovnem mestu. Podatki iz poročila za leto 2023 podjetja Workhuman, ki se ukvarja s programsko opremo za človeške vire, kažejo, da kriza življenjskih stroškov povzroča stres in tesnobo 84 odstotkom delavcev v Združenem kraljestvu. Podobni trendi so prisotni po vsem svetu, tudi na Irskem, v ZDA in Kanadi.

Čeprav so ti pomisleki zelo razširjeni, se zdi, da se z njimi najbolj spopada generacija Z. Podatki družbe McKinsey and Company iz oktobra 2022 kažejo, da zaposleni pripadniki generacije Z pogosteje kot drugi anketiranci (26 odstotkov v primerjavi z 20 odstotki) poročajo, da jim "njihova plača ne omogoča dobre kakovosti življenja" v trenutnem gospodarstvu. Ti učinki so že očitni: generacija Z prihrani bistveno manj denarja, mnogi pa živijo od plače do plače. V primerjavi z drugimi generacijami si tudi bolj prizadevajo doseči bistvene mejnike, kot je lastništvo stanovanja; v ZDA na primer približno 34 odstotkov Američanov nima in tudi ne pričakuje, da bo imelo lastniško stanovanje. Vendar so ta občutja bolj razširjena med mladimi (59 odstotkov oseb, starih od 18 do 24 let, v primerjavi z 29 odstotki oseb, starih od 29 do 34 let).

Strokovnjaki pravijo, da imajo mladi delavci poleg velikih stresov težave tudi v medosebnih odnosih. "Še vedno je veliko vprašanj v zvezi s prijateljstvi na delovnih mestih, poklicnimi mejami in primernimi oblačili za službo," dodaja Filby. Po njenih besedah lahko delovno okolje samo po sebi povzroča stres in tesnobo pri mlajših zaposlenih, vendar je številnim mladim zelo tuje to, da je treba iti v pisarno, se družiti in biti voden. Ta del se jim zdi zastrašujoč, je dodala. 

Na splošno je ta kombinacija stresnih dejavnikov privedla do slabih delovnih izkušenj. Podatki kažejo, da se delavci generacije Z v primerjavi s splošno populacijo bolj soočajo s težavami v sovražnem delovnem okolju, težavami z duševnim in telesnim zdravjem ter celo z nezmožnostjo, da bi se na delovnem mestu v celoti izkazali.

V bistvu nič presenetljivega

Filby meni, da generacija Z doživlja posebno vrsto tesnobe zaradi izrednih razmer, v katerih so vstopili na delovno mesto. Mnogi pripadniki generacije Z so bili med pandemijo prisiljeni dokončati študij v izoliranih, popolnoma virtualnih učnih okoljih, nato pa neposredno preiti v negotove gospodarske razmere in nenavadne pogoje na delovnem mestu, skupaj z grožnjo in pogosto tudi resničnostjo odpuščanja. Mlajši zaposleni na vseh področjih, tudi če imajo že nekaj let delovnih izkušenj, so tudi manj verjetno vzpostavili pomembne povezave med sodelavci in zgradili odnose z mentorji.

Karierni strokovnjak za LinkedIn Andrew McCaskill pravi, da so bile hitre spremembe za to generacijo zelo stresne. Najprej delo od doma, nato grožnje, da se morajo vsi vrniti v pisarne, nato spet pogajanja, kako sploh delati ... Bili so zelo negotovi časi zelo hitrih sprememb. In vse skupaj ne pomaga pri doživljanju stresa. Takšni pogoji dela so v številnih primerih zavrli poklicni razvoj generacije Z, kar jih obremenjuje. 

Podatki namreč kažejo, da se mladi delavci na splošno počutijo slabo opremljene na delovnem mestu. Podatki LinkedIna iz decembra 2022, ki jih je delil z BBC Worklife, kažejo, da so 18- do 25-letniki med vsemi generacijami najmanj samozavestni pri svojem trenutnem delu ali vlogi. Le 43 odstotkov pripadnikov generacije Z se počuti izjemno samozavestno, popolnoma sposobno v vseh vidikih svoje vloge v primerjavi z 59 odstotki pripadnikov generacij Y oz. milenijcev, X in baby boom.

Poleg tega so v podatkih globalne raziskave iz leta 2022, ki jo je med več kot 10.000 delavci izvedla platforma za upravljanje dela Asana, anketiranci iz generacije Z v neprimerno večji meri kot prejšnje generacije povedali, da se ne morejo odklopiti od dela. Podatki družbe McKinsey kažejo, da so mladi tudi bolj kot katerakoli druga demografska skupina zaskrbljeni glede stabilnosti svoje zaposlitve, 45 odstotkov pripadnikov generacije Z v primerjavi s 40 odstotki vseh anketirancev.

"Mislim, da generacija Z doživlja to, s čimer so se v času velike recesije soočali milenijci, ko so končali študij, kar je zelo stresno in bo še povečalo njihovo že tako povečano zaskrbljenost," pravi Santor Nishizaki iz Los Angelesa, strokovnjak za organizacijsko vodenje. 

Vse to je pomembno za 25-letno Michelle iz New Yorka. V službi v podjetju, ki proizvaja naftne rezervoarje, ne uživa, njen odnos do dela pa se je med pandemijo močno spremenil, kar je še povečalo njen občutek brezupnosti in ujetosti. "Ob vseh odpuščanjih sem imela občutek, da ne morem tvegati in preizkušati novih stvari. Zdi se mi, da bo moje življenje takšno za vedno," je dejala Michelle in razkrila, da se je stres povečal in da zdaj težje obvladuje svoje poklicno življenje. 

Dejstvo, da se najmlajši na delovnem mestu borijo, da bi se obdržali nad vodo, bi moralo vznemiriti vse.

Kratkoročno stres pri generaciji Z vodi v dvoumnost in umik v poklicnem življenju. Po Gallupovih podatkih iz leta 2022 so najbolj neangažirana skupina na delovnem mestu. Poročajo tudi o večjem splošnem stresu in z delom povezani izgorelosti kot druge skupine. "Ugotovili smo, da je med pandemijo velik del pripadnikov generacije Z priznal, da se pri delu ne trudijo v celoti, kar je simptom izgorelosti in drugih vedenj na delovnem mestu, kot so nezavzetost, nejasna komunikacija, pomanjkanje podpore vodje in osamljenost," pravi Nishizaki.

Dolgoročno bosta ta stres in izgorelost vplivala na delovno uspešnost in poklicno rast ter povečala verjetnost, da bodo delavci preprosto dali odpoved. Za najmlajše delavce je to že mamljiva možnost: v ZDA je na primer 61 odstotkov ameriških delavcev, ki so decembra 2022 sodelovali v raziskavi LinkedIn, razmišljalo o tem, da bi leta 2023 zapustili svoje delovno mesto, med pripadniki generacije Z, ki je daleč najpomembnejša skupina, pa je ta delež poskočil na 72 odstotkov. Na svetovni ravni je McKinseyjeva raziskava pokazala, da 77 odstotkov pripadnikov generacije Z išče novo zaposlitev, skoraj dvakrat več kot drugi anketiranci.

Do leta 2025 bo generacija Z predstavljala 27 odstotkov delovne sile v državah OECD in tretjino svetovnega prebivalstva. Nishizaki meni, da bi bilo, če bi bila večina preveč pod stresom za delo, to uničujoče gospodarsko, družbeno in še veliko bolj. Vendar je razbremenitev najmlajših delavcev izziv, za katerega ni hitre rešitve, pravijo strokovnjaki.

Ne glede na to, kaj se dogaja zunaj pisarniških zidov, lahko vodje začnejo z vzpostavljanjem kulture, ki jo Nishizaki opisuje kot kulturo namena in vpliva. Predstavniki generacije Z želijo delati v organizaciji, ki ponuja prilagodljivost, šefa, ki je trener in mentor (in ne tehnični strokovnjak), pogosto komunikacijo in jasnost o tem, kako njihovo delo pozitivno vpliva na svet, pojasnjuje Nishizaki. Da se ta stres generacije Z na delovnem mestu sprosti, je misija nemogoče, če ne bomo poskrbeli tudi za njihovo splošno duševno zdravje, ki tako kot gospodarstvo ostaja v permakrizi.

Tako večplastno vprašanje zahteva pristop na več ravneh, vendar imajo delodajalci pri tem pomembno vlogo. Podjetja se morajo zavedati, kako prispevajo k stresu generacije Z in na kakšen način jim lahko pomagajo ohranjati duševno zdravje, pravi Filby. Razveselili so jo nekateri poskusi starejših menedžerjev, ki se borijo, da bi ublažili stisko pripadnikov generacije Z in jih obdržali na delovnem mestu. Kljub temu pravi, da bo treba prehoditi še dolgo pot. 

Morda bo morala generacija Z za zmanjšanje stresa poskusiti tudi izstopiti iz območja udobja in spregovoriti o svojih težavah. Filby pravi, da so v edinstvenem položaju za to. Mladi so veliko bolj pripravljeni izraziti, kaj predstavlja stres in stres na delovnem mestu, je poudarila. Vendar to morda ne bo tako preprosto, saj je stigma na področju duševnega zdravja še zelo prisotna. Mlajši delavci imajo na delovnem mestu tudi najmanj vzvodov, da bi spregovorili o tem, kaj želijo in potrebujejo za izboljšanje svojih razmer tako na osebnem kot na poklicnem področju.

"S tem se spopadam tako, da si rečem, da bom sčasoma našla izhod," pravi mlada, zaposlena Michelle, ki dodaja, da se od starejših sodelavcev počuti izolirano. Meni, da ne morejo razumeti, kakšen stres doživlja. 

Vir: BBC