Vsako leto na tisoče ljudi sanja o tem, da bi stali na vrhu sveta, na Mount Everestu, 8.848 metrov nadmorske višine. Ta izjemen alpinistični podvig je za mnoge ultimativni cilj, simbol vztrajnosti in premagovanja lastnih meja. Kljub romantični podobi, ki jo pogosto spremljajo takšni cilji, pa se je treba soočiti s surove realnostjo: takšen dosežek zahteva tudi znatna finančna sredstva. Pohod na vrh sveta namreč ni le fizično in psihično naporen, ampak predstavlja tudi izjemen finančni zalogaj, ki ga je sposoben kriti le redkokdo.

Koliko zares stane 'vstopnica' na vrh?

Eden temeljnih stroškov, ki ga vsak odpravar na Everestu ne more obiti, je uradna plezalna dovolilnica, ki jo izdaja nepalska vlada. 

Od jeseni 2025 dalje se ta pristojbina dviguje na 15.000 ameriških dolarjev na osebo, kar je 13.335 evrov. Gre za znatno povečanje s prejšnjih 11.000 dolarjev (9.779 evrov), kar že na začetku dviguje skupne stroške ekspedicije. Pomembno je razumeti, da ta dovolilnica predstavlja zgolj formalno dovoljenje za poskus vzpona; ne vključuje nobenih storitev, logistike ali podpore na gori. 

Poleg tega pa je treba kriti tudi lokalne pristojbine, vstopnino v nacionalni park Sagarmatha in povratni depozit za ravnanje z odpadki. Ti stroški lahko dosežejo dodatnih 4.700 dolarjev (4.178 evrov). Skupaj to pomeni, da alpinist pred odhodom iz prestolnice Katmandu in prihodom v bazni tabor že preseže vsoto 20.000 dolarjev (17.785 evrov), k čemur je treba prišteti še stroške mednarodnih letov.

Prvi koraki proti cilju: Poti in cene pred baznim taborom

Tipična ekspedicija se začne v nepalski prestolnici Katmandu, kjer planinci opravijo zadnje formalnosti, dopolnijo opremo in se pripravijo na notranji let proti Lukli. Letališče v Lukli je znano po izjemni zahtevnosti pristanka zaradi kratke piste in razgibanega terena. Cena tega ključnega notranjega leta se giblje med 200 in 500 dolarji, kar je med 178 in 444 evri. 

Po pristanku v Lukli sledi pohodni del do baznega tabora, kar običajno traja od 10 do 14 dni. Ta treking faza zahteva organizirano podporo, vključno z izkušeni vodniki (pogosto lokalnimi Šerpami) in nosači, ki prenašajo težko opremo. Hranjenje in namestitve v šotorih na tej poti prav tako prispevajo k skupnim stroškom. Ocenjeni stroški samega trekinga, hrane in prenočišč so med 2.000 in 5.000 dolarji (med 1.778 in 4.445 evri), odvisno od izbrane ravni udobja.

Izbira ekspedicije: tri ravni, ogromne razlike v ceni

Glavnina stroškov odprave na Mount Everest se navezuje na izbiro ponudnika in obseg storitev. Trg nudi tri osnovne tipe ekspedicij. 

Nizkocenovne opcije, ki stanejo med 35.000 in 45.000 dolarjev (med 31.115 in 40.005 evrov), ponujajo minimalno logistično podporo in pomenijo večje tveganje za plezalce, ki se zanašajo predvsem nase in osnovno organizacijo. 

Standardne ekspedicije, ocenjene med 50.000 in 70.000 dolarji (med 44.455 in 62.237 evrov), predstavljajo najbolj pogosto izbiro. Te so dobro organizirane, vključujejo zadostno število izkušenih Šerp (gorskih vodnikov), kisik, vso potrebno logistiko in podporo na poti proti vrhu ter v baznem taboru. 

Luksuzne ekspedicije, s cenami od 90.000 dolarjev navzgor (od 80.015 evrov navzgor), pa ponujajo najvišjo raven udobja in podpore. Ti aranžmaji vključujejo ogrevane šotore v baznem taboru, osebne kuharje, neomejen dostop do satelitskih telefonov, visoko razmerje med Šerpami in klienti ter včasih celo profesionalne snemalce, ki dokumentirajo celotno odpravo. 

Znani Šerpa Kami Rita, ki je na Everestu stal že 30-krat, je v izjavi za Times dejal: "Če si želite varnosti in udobja, se pripravite na plačilo tudi do 250.000 dolarjev." To je kar 222.296 evrov. 

Cena reševalnih orodij: Kakovostna oprema in nujen kisik

Brez vrhunske, visoko specializirane opreme ni mogoče niti pomisliti na uspešen vzpon na Mount Everest. Oblačila in oprema za ekstremne višine, kjer temperature padejo globoko pod ničlo, so draga investicija. Nujni so šotor za visoke višine, spalna vreča za temperature do -40C, specializirani visoki čevlji, dereze, plezalni pas, čelada ter oblačila, ki ščitijo pred neizprosnim vetrom in snegom. Skupni strošek te osnovne, a ključne opreme se lahko giblje med 5.000 in 10.000 dolarji, kar je med 4.445 in 8.891 evrov. 

Posebna in ena dražjih postavitev je kisik. Za vzpon na Everest se večina plezalcev zanaša na dodatni kisik. Planinec potrebuje v povprečju 5 do 7 jeklenk, pri čemer vsaka stane okoli 550–600 dolarjev (med 489 in 533 evrov). K temu je treba prišteti še ceno regulatorja in maske, ki znaša med 500 in 1.000 dolarji (med 444 in 889 evrov). Skupno torej samo strošek kisika doseže med 4.000 in 6.000 dolarji, odvisno od števila porabljenih jeklenk. To je kar med 3.557 in 5.337 evrov.

Stroški za varnost in zdravje: Zavarovanja so obvezna

Tveganja pri plezanju na visoke gore so ekstremna, zato sta ustrezno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za morebitno helikoptersko reševanje neizbežna in strogo zahtevana dela priprave na odpravo. 

Standardno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva aktivnosti nad 6.000 metri nadmorske višine, je specializirano in dražje od običajnih zavarovanj. Skupni stroški teh nujnih zavarovanj znašajo med 1.000 in 2.000 dolarji, kar je med 889 in 1.778 evrov). Kljub temu, da gre za premije, je ključno vedeti, da je lahko strošek dejanske helikopterske evakuacije, v primeru nesreče ali resne višinske bolezni, enormen – lahko doseže tudi do 10.000 dolarjev ali več (do 8.894 evrov ali več) . Zato so zanesljiva zavarovalna kritja bistvenega pomena za finančno zaščito in mir v sili.

Številne predpriprave

Uspešen vzpon na Mount Everest zahteva večmesečno, celo večletno posvetitev fizični pripravi in pridobivanju gorniških izkušenj na nižjih, a še vedno tehnično in višinsko zahtevnih vrhovih. Mnogi resni plezalci pred Everestom osvajajo druge pomembne šest- ali sedemtisočake, kot sta na primer Aconcagua v Argentini (6.962 m) ali Denali na Aljaski (6.190 m). Stroški takšnih pripravljalnih odprav, treningov, specialističnih tečajev in izboljševanja fizične kondicije se lahko zlahka naberejo in predstavljajo dodatno finančno breme. Ti pripravljalni stroški, ki so ključni za aklimatizacijo in pridobitev nujnih izkušenj za delovanje na visoki nadmorski višini, lahko znašajo od 2.000 do 5.000 dolarjev, kar je od 1.778 do 4.447 evrov. 

Po spustu z gore se stroški še naprej kopičijo

Ko je napornega spusta z gore konec, odprava še ni povsem zaključena. Planinci preživijo še nekaj dni v Katmanduju, kjer si opomorejo od naporov in izčrpanosti. Tudi ta faza ustvarja stroške, kot so namestitev, hrana in morebitni nakupi spominkov. 

Pomemben del proračuna na koncu predstavlja tudi izraz zahvale za delo lokalnega osebja – vodičem in nosačem se običajno podarijo napitnine, ki lahko skupno znašajo okoli 1.000 dolarjev (889 evrov). Seštevek končnih stroškov pred vrnitvijo domov lahko skupni znesek dodatno poveča. Ob povratnem letu, ki je že bil vključen v prvotne stroške poti, se lahko pojavijo še manjši, a opazni dodatki, ki skupno vsoto še malce povečajo.

Če seštejemo vse zgoraj navedene komponente, dobimo jasnejšo sliko o astronomskih stroških, ki jih prinaša odprava na Mount Everest. 

Minimalni stroški za izvedbo tega podviga, pri čemer je treba sklepati kompromise glede udobja in stopnje podpore, se začnejo okoli 50.000 ameriških dolarjev (44.477 evrov). 

Bolj realna ocena za standardno, dobro organizirano odpravo se giblje med 70.000 in 100.000 dolarji (med 62.267 in 88.954 evrov). 

Za tiste, ki želijo vrhunsko udobje, najboljšo podporo in dodatne storitve, pa cena zlahka preseže 120.000 dolarjev (106.706 evrov) in se lahko, kot poudarjajo strokovnjaki, približa celo 250.000 dolarjem za najbolj razkošne ekspedicije (222.385 evrov). 

Kljub osupljivi ceni Everest ostaja vrhunski simbol. Za nekatere predstavlja končni preizkus volje in zmogljivosti, za druge dosežek, ki je povezan s pustolovščino in premagovanjem samega sebe, žal pa za veliko večino ostaja zgolj drag in nedosegljiv sen.

Vir: Biznis Telegraf

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice:

Poročilo razkrilo zaskrbljujoče podatke o zdravnikih: Kdo bo kmalu zdravil Evropejce?

Kje je poleti največja gneča? Mesta, ki se jim morate izogibati, če iščete mir in počitek

Top 10 nemških delodajalcev, ki ponujajo najvišje plače

Direktorji v Evropi zaslužijo toliko več od delavcev