V prizadevanjih za uspešen prehod v nizko ogljično družbo ima pomembno vlogo tudi učinkovito ravnanje z viri energije. Povečanje energetske učinkovitosti vodi k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti zraka in tudi do nižje porabe energije oz. znižanja stroškov pri državljanih.

Slovenska gospodinjstva so po rabi energije po podatkih državnega statističnega urada veliki porabniki energije. V 2023 so porabila 23 odstotkov energije v državi, namenjene končni rabi, kar jih med posameznimi porabniki uvršča na tretje mesto. Največji delež je sicer obsegala poraba v prometu (41 odstotkov), na drugem mestu pa je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 odstotkov). Poraba energije v storitvenih dejavnostih je predstavljala 10 odstotkov, trije odstotki pa so odpadli na druge porabnike.

Glede vprašanja energetske učinkovitosti gospodinjstev so zgovorni rezultati raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2022. S tem, ko so tri četrtine sodelujočih gospodinjstev svojo porabo energije ocenile kot srednjo do zelo visoko, se nakazuje velik potencial za zmanjšanje porabe energije v tem sektorju, so opozorili avtorji raziskave.

Največji prihranki energije pri energetski prenovi stavb

"V gospodinjstvih bi najbolj znižali emisije toplogrednih plinov in prihranili največ energije, če bi se odločili za energetsko prenovo stavb. Z ustrezno energetsko prenovo stavb lahko rabo energije prepolovimo," za STA pojasnjuje Marko Markovič iz Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožefa Stefana (IJS).

Slovenska gospodinjstva namreč od celotne rabe kar 60 odstotkov energije uporabijo za ogrevanje prostorov. Sledijo razsvetljava in električne naprave (19 odstotkov), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 odstotkov), kuhanje (štirje odstotki) in hlajenje prostorov (odstotek).

Poleg ogrevanja po opozorilih sogovornika med največje porabnike energije sodijo tudi uporaba osebnega avtomobila in potovalne navade. "Tudi to lahko pripišemo gospodinjstvom, čeprav jo običajno vrednotimo ločeno. Sledijo ukrepi za zmanjšanje porabe tople sanitarne vode in šele nato drugi ukrepi učinkovite rabe energije na gospodinjskih aparatih," doda.

Če se odločimo za energetsko prenovo stavbe, je treba upoštevati vsa opravila, ki jih ta zahteva: od namestitve ustrezne toplotne izolacije, zamenjave oken, namestitve mehanskega prezračevalnega sistema ter zamenjave ogrevalnega sistema in vira ogrevanja. V primeru delnih obnov stavb, ki so pogosto bolj privlačne zaradi nižjih stroškov, sogovornik opozori na možne negativne posledice. Kot primer navede odločitev za zamenjavo oken in vrat, ki lahko brez ustreznega prezračevanja vodi do intenzivnejšega pojava za zdravje škodljive plesni. Vgradnja novega ogrevalnega sistema brez predhodne energetske obnove pa lahko dolgoročno pripelje do neučinkovitega ogrevanja. "Če se odločimo za delno obnovo stavbe, sta vrstni red obnov in pravilna izvedba ključnega pomena," podčrta.

Znižanje ogrevanja za eno stopinjo Celzija pomeni šestodstotni prihranek pri energiji

Porabo energije lahko gospodinjstva zmanjšajo tudi z vsakodnevnimi spremembami pri ogrevanju, umivanju, kuhanju in razsvetljavi. Te ukrepe so na centru za energetsko učinkovitost IJS v sodelovanju z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo pod okriljem projekta Life CARE4CLIMATE poimenovali "mala dejanja". Pomembna so, ker jih lahko izvajajo v vsakem gospodinjstvu. Trenutno je v teku priprava priročnika z ukrepi in pojasnili glede varčevanja z energijo za gospodinjstva in posameznike.

Tudi štirje odstotki energije, ki jo gospodinjstva porabijo za kuhanje, niso zanemarljivi. "Morda se zdi malo, vendar če bi vso energijo, ki jo slovenska gospodinjstva skupaj uporabijo za kuhanje, uporabili za segrevanje vode v Blejskem jezeru, bi se ta segrela za skoraj 20 stopinj Celzija," ponazori Markovič. V luči tega je zato treba dosledno izvajati ukrepe energetske učinkovitosti, četudi se zdijo prihranki zanemarljivi.

Pri ogrevanju prostorov sogovornik poudari pomen znižanja temperature ogrevanja; ena stopinja Celzija pomeni približno šestodstotni prihranek pri energiji. "Z zmanjševanjem temperature v zimskem času ni priporočljivo pretiravati, saj bi v nasprotnem primeru lahko vzpodbudili nastanek plesni na stenah," opozori.

Za različne prostore energetski strokovnjaki priporočajo različne optimalne temperature. Na hodniku naj bi ta znašala 18, v dnevni sobi 20 ter v kopalnici 23 stopinj Celzija. "Katera temperatura je najnižja in še sprejemljiva v danem prostoru, je odvisno od učinkovitosti prezračevanja in toplotne prehodnosti gradbenih elementov, ki mejijo na okolico. Zaradi tega je treba temperaturo prostorov zniževati postopno," razloži Markovič.

Opomni tudi na pomembnost namestitve termostatskih ventilov na vse radiatorje in njihovo uporabo v vseh ogrevanih prostorih. Poskrbeti je treba tudi za to, da jih ne zastiramo z zavesami, oblekami ali drugimi predmeti. "Le na ta način bo lahko temperatura ogrevalnega medija najnižja, ogrevalni sistem pa bo obratoval najbolj učinkovito," poudarja Markovič. Glede prezračevanja prostorov pa pove, da jih je treba prezračevati večkrat dnevno za kratek čas in z odpiranjem oken ali vrat na stežaj.

Ob neuporabi potrebna izključitev naprav iz omrežja

Med učinkovitimi preprostimi ukrepi za doseg prihrankov pri energiji Markovič izpostavi tudi tuširanje namesto kopanja v kadi in uporabo pomivalnega stroja namesto ročnega pranja posode.

"Sodobni pralni in pomivalni stroj danes opereta perilo in pomijeta posodo z bistveno manj vode, kot če bi to počeli ročno. Ker segrevanje vode še vedno predstavlja največjo rabo energije v ciklu pranja in pomivanja, izbira programov z nižjo temperaturo prinaša največji prihranek. Govorimo o prihranku nekaj 10 kilovatnih ur na leto oz. nekaj evrov na leto," opozori.

V primeru naprav, kot sta hladilnik in zamrzovalnik, ki sta ves čas priključena v električno omrežje in posledično porabljata večje količine energije, pa svetuje, da se temperatura v njih nastavi na najvišjo, ki še ustreza sanitarnim zahtevam. Hladilnika prav tako ne prislanjamo tesno k steni, saj s tem zagotovimo neovirano hlajenje vročih površin, ter ne zastiramo namenskih odprtin na omarah, ki so namenjene hlajenju vgradnega hladilnika.

V primeru naprav in aparatov, kot so ruterji, hi-fi sistemi in starejši televizorji, ki tudi v stanju pripravljenosti potrebujejo električno energijo, priporoča priključitev na razdelilnike z možnostjo izklopa iz omrežja. "Več takšnih naprav, ki jih imamo čez leto priklopljenih na omrežje, lahko namreč hitro preseže skupno moč 15 vatov, kar je v smislu porabe približno toliko električne energije, kot jo v tistem letu gospodinjstvo uporabi za pralni stroj," ponazori.

Pri uporabi polnilnikov za prenosne računalnike in mobilne telefone svetuje upoštevanje "pravila palca". Če je polnilnik topel na otip, medtem ko ne polni naprave, je zelo verjetno, da je njegova raba električne energije večja, kot si predstavljamo. "Take polnilnike je zato priporočljivo imeti izklopljene, ko jih ne potrebujemo," sklene.

Med učinkovitimi ukrepi za energetske prihranke pri razsvetljavi pa sogovornik izpostavi pravilen načrt in izvedbo razsvetljave, uporabo LED sijalk in ugašanje luči takrat, ko prostorov ne uporabljamo. Gospodinjstva lahko rabo energije električnih naprav, ki ves čas obratujejo, preverijo tudi na portalu https://mojelektro.si.