Slovenija je uvedla nov tarifni sistem za obračunavanje omrežnine za električno energijo, katere prednostna cilja sta po besedah predlagateljev in nosilcev reform pravičnejša porazdelitev stroškov in spodbujanje učinkovitejše rabe energije. Vpliv bomo občutili tudi v gospodinjstvih, kjer je višja poraba električne energije ravno zdaj, v hladnejših zimskih mesecih s krajšimi dnevi.

Kako spremembe vplivajo na različne vrste gospodinjstev in kako se lahko uporabniki prilagodijo za znižanje stroškov, je razložil energetski svetovalec mreže ENSVET Matjaž Eržen. 

Po njegovih besedah bi lahko gospodinjske uporabnike razdelili v tri osnovne skupine: prve, ki stanujejo v individualnih stanovanjskih hišah in ne uporabljajo električne energije za ogrevanje, druge, ki stanujejo v enakih objektih, a jo uporabljajo za neposredno ali posredno ogrevanje prostorov z denimo toplotno črpalko, in tretje, ki živijo v večstanovanjskih stavbah in se ne ogrevajo na elektriko. Poraba in odjem električne energije iz omrežja  je v vseh treh zelo različen in bodo zato tudi drugače občutili vpliv novega obračunavanja omrežnine.

Naj bi pa bil nov sistem pravičnejši – večji porabniki naj bi plačevali več in manjši manj. "Načeloma velja, da naj bi se omrežnina podražila za odjemalce, ki pozimi bolj obremenjujejo omrežje." To so praviloma gospodinjstva, ki elektriko uporabljajo za ogrevanje. Višina omrežnine za gospodinjstva bo po novem predvsem odvisna od moči odjema elektrike med delovniki čez dan v zimski sezoni, ko so tarife višje. Z omrežninsko reformo je agencija za energijo temu dejavniku namenila bistveno večji vpliv, saj se moč ne bo več zaračunavala pavšalno glede na varovalke, ampak bo vezana na dejanski odjem iz omrežja v 15 minutnih periodah. Hkrati se znižuje cena variabilnega dela omrežnine, kar lahko prinese prihranek za gospodinjstva z enakomerno porabo elektrike brez visokih konic, saj se jim lahko letni strošek omrežnine celo zmanjša, je obrazložil.

Kako zmanjšati stroške omrežnine?

Eržen svetuje, naj se v gospodinjstvih izogibajo hkratnemu vklopu močnih porabnikov elektrike, zlasti ob delavnikih med novembrom in februarjem, ko je aktiven najdražji časovni blok 1 (od 7. do 14. ure in od 16. do 20. ure). 

Smiselno je tudi razmisliti o vgradnji pametnih rešitev, kot so pametni števci in sistemi za nadzor porabe, ki optimizirajo delovanje naprav in prilagajajo delovanje glede na porabo drugih naprav v gospodinjstvu. Tako je mogoče doseči nižjo porabo med dražjimi časovnimi bloki in hkrati vplivati na dogovorjeno moč odjema, ki bo vplivala na omrežnino v prihodnje.

Kateri so močni porabniki?

Najbolj energetsko potratne so naprave, ki segrevajo vodo ali prostore, recimo pralni, sušilni in pomivalni stroj, električne kuhalne plošče, pečica, likalnik ... Praviloma imajo močne grelnike okrog 2 kW in če sta dve istočasno vključeni, lahko iz omrežja jemljeta 4 kW električne moči. Vendar je njihova največja poraba omejena le na čas, ko dejansko deluje njihov grelnik, in prav tako jih v gospodinjstvih ni treba nujno vklapljati hkrati, čemur se načeloma ne bi smelo biti pretežko prilagoditi, meni Eržen.

Podobno glede močne porabe velja za savne in električne avtomobile. Čeprav savne običajno ne delujejo dolgo, porabijo veliko elektrike. Morajo se hitro segreti, kar pomeni znatno obremenitev omrežja, zlasti pozimi v prvem časovnem bloku, kar lahko poveča stroške omrežnine. Pri električnih avtomobilih pa se stroški razlikujejo glede na način polnjenja. Na domačih trifaznih polnilnicah (na primer z močjo 11 kW) lahko močno obremenijo omrežje, predvsem če e-avtomobile polnimo v najdražjem časovnem bloku. Eržen za zmanjšanje stroškov svetuje počasnejše polnjenje ponoči med 22. in 6. uro z enofaznim polnjenjem (približno 2,3 kW), kar zmanjša obremenitev omrežja in posledično omrežnino. Za lastnike električnih avtomobilov, ki potrebujejo hitro polnjenje, pa je po njegovem nasvetu dobra rešitev dinamična polnilnica, ki nadzira celotno porabo elektrike v gospodinjstvu in se prilagaja drugim napravam. Tako lahko preprečite prevelik odjem iz omrežja, kar bo po novem ključni dejavnik za izračun omrežnine.

Omrežje lahko močno obremenijo tudi električna ogrevala prostorov, kot so toplotne črpalke in električni radiatorji. Tukaj je težje prilagajati čas delovanja, saj je odvisen od vremenskih razmer. Vključujemo jih namreč po potrebi, ko je zunaj hladno, da nas ne zebe, je poudaril Eržen. Gospodinjstva načeloma lažje prilagodijo delovanje toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode tako, da se vklapljajo izven najdražjih časovnih blokov, kar lahko pripomore k nižjim stroškom. "Tu glede na aktualni cenik govorimo o finančnem prihranku do približno 30 evrov letno," ocenjuje. Pri ogrevanju prostorov pa je prilagoditev težje izvedljiva, saj so črpalke praviloma namenjene sprotnemu delovanju z nizkimi temperaturami grelne vode, kar je najbolj energijsko učinkovito.

Kakšni so nasveti za lastnike sončnih elektrarn?

Za lastnike sončnih elektrarn je najbolje, če čim več proizvedene energije porabijo sproti, saj bo višek proizvodnje, ki gre v omrežje, v prihodnje, ko ga bodo odjemalci 'prejeli nazaj', lahko obremenil njihovo omrežnino. Vgradnja hranilnikov oziroma baterije je sicer možna rešitev, vendar ne moremo mimo tehničnih in finančnih omejitev. "Ko je dolg dan in je veliko sonca, je običajna baterija, kakršno na primer sofinancira država, polna v uri ali dveh in odtlej gre spet vsa neporabljena proizvodnja v omrežje," je izpostavil Eržen. Ker je polnjenje in praznjenje baterije povezano z energijskimi izgubami, je smiselno čim več proizvedene elektrike porabiti v realnem času, je poudaril.

Večina gospodinjstev v Sloveniji sicer uporablja letni sistem neto merjenja, kjer za odjemalca ni pomemben čas proizvodnje in porabe. Ker pa so cene elektrike na borzi in obremenjenost omrežja odvisne od ure v dnevu, navedeno ne velja za dobavitelja in distributerja. Pri Elesu so izračunali, da bodo imeli na ta račun izgube. Zato država že zdaj spodbuja vgradnjo baterijskih hranilnikov tudi za gospodinjske samooskrbe, za povečanje sprotne porabe pa bodo v prihodnje verjetno potrebni novi pristopi. Denimo uvedba sistema, ki bi omogočal, da lastnik sončne elektrarne proizvedeno elektriko doma porablja tudi na drugih lokacijah, na primer v službi za polnjenje električnega vozila, je obrazložil sogovornik.

Smiselno je prilagoditi navade za dolgoročne učinke

Zaradi sprememb v omrežninskem sistemu bodo morali odjemalci prilagoditi svoje navade in bodo lahko tudi znižali stroške elektrike. Možnosti za optimizacijo porabe so, vendar jih je treba znati smotrno izkoristiti. Novi omrežninski akt bo zagotovo vplival na gospodinjstva, ki za ogrevanje uporabljajo toplotne črpalke, koliko, bo odvisno od učinkovitosti sistema in vrste objekta. Če je toplotna črpalka nameščena v energijsko učinkovitem domu in deluje pri nizkih temperaturah (recimo ob talnem ogrevanju), bodo minimalni dodatni stroški omrežnine po Erženovih ocenah okoli 50 evrov letno ali še manj.

Večji problem se pojavi pri toplotnih črpalkah v energetsko neučinkovitih stavbah z visoko porabo toplote pri visokih temperaturah, denimo ob radiatorskem ogrevanju. Ker je bila elektrika prej relativno poceni, lastniki običajno niso vlagali v toplotno zaščito objekta, temveč so raje vložili denar v prenovo kotlovnice. Tukaj je manjša učinkovitost toplotne črpalke, kar povečuje stroške omrežnine, je opozoril energetski svetovalec. Znova je poudaril, da je namen sprememb omrežninskega sistema, da plačujejo več odjemalci, ki bolj obremenjujejo omrežje, in sicer zlasti v hladnih mesecih, ko črpalke bolj intenzivno delujejo in je omrežje najbolj obremenjeno. Vseeno ocenjuje, da trenutno zvišani stroški, ki bi bili recimo približno 200 evrov več letno, vendarle niso tako zelo sporni. Primerljivi ali celo nižji so z omrežninami pri ogrevanju na zemeljski plin ali daljinsko toploto, je ponazoril.

Nasvet na mestu bi bil razmislek o vložku v energetsko učinkovitost stavbe, saj vlaganje v izolacijo zagotovo dolgoročno znižuje stroške ogrevanja in omrežnine ter je v luči zelenega prehoda tudi bolj okolju prijazno. Na agenciji za energijo, ki je nosilka omrežninskih sprememb, gospodinjstvom svetujejo, naj dolgoročno prilagodijo svoje navade, vendar mirijo, da ni potrebe po takojšnjih drastičnih spremembah. Ključno je, da uporabniki električne energije bolje razumejo svojo porabo in s preprostimi ukrepi zmanjšajo vpliv novih tarif na gospodinjske proračune.

Preberite tudi: Premier Golob naj bi odpovedal pot na podnebno konferenco v Azerbajdžanu tudi zato, ker je ogorčen nad delom agencije za energijo in novim tarifnim sistemom obračuna omrežnine. Agencija je sicer danes sporočila, da ni nikogar zavajala.