Kako mora biti označeno meso?

Po celotni Evropski uniji, tudi v Sloveniji, veljajo uredbe, predpisi in pravilniki za označevanje porekla mesa v trgovinah, na prodajnih policah in v mesnicah, ki zagotavljajo transparentnost in sledljivost mesa. Na njihovi podlagi mora biti meso na prodajnih policah in v mesnicah označeno tako, da jasno navaja državo izvora ali kraj porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno meso. 

Za goveje meso je obvezno navesti državo rojstva, reje in zakola živali, potrebne so tudi dodatne specifikacije o sledljivosti za identifikacijo in registracijo govedi. Meso je označeno z edinstveno identifikacijsko številko, ki zagotavlja sledljivost od kmetije do trgovine. 

Za prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso je treba navesti državo reje in zakola. Naziv mesa ali mesnega izdelka mora biti jasno naveden, količina mesa mora biti navedena v kilogramih ali gramih. 

Za določene vrste mesa se lahko zahteva tudi navedba datuma zakola, jasno morajo biti označeni morebitni alergeni, za predpakirana živila je potrebno navesti tudi informacije o hranilnih vrednostih.

Kako potekajo postopki nadzora kakovosti in ustreznosti mesa?

Sistem označevanja je zasnovan z namenom, da zagotavlja transparentnost, nudi potrošnikom potrebne informacije za izbiro in prispeva k varnosti živil. Navedeno omogoča kupcem, da vedo, od kod prihaja meso, ki ga kupujejo, in zagotavlja višjo stopnjo transparentnosti v živilski verigi. Sistem sledljivosti omogoča tudi hitro ukrepanje v primeru težav s kakovostjo ali varnostjo mesa, saj lahko organi hitro ugotovijo izvor problema.

V Sloveniji poteka nadzor kakovosti uvoženega mesa preko dveh mejnih kontrolnih točk – Luke Koper in Letališča Jožeta Pučnika, kjer izvajajo več vrst različnih pregledov. Preverjajo, ali se podatki o pošiljki ujemajo z dokumentacijo, in pregledajo dokumente, kot so certifikati, ki izkazujejo izvor in kakovost mesa. S fizičnim pregledom mesa in mesnih izdelkov se zagotovi, da so v dobrem stanju in da ne predstavljajo tveganja za zdravje. Vzorčenje se izvaja bodisi kot del rednega letnega programa nadzora bodisi na podlagi posebnega suma na neustreznost. Za zagotavljanje, da uvoženo meso izpolnjuje slovenske in evropske standarde varnosti in kakovosti, veljajo enotni standardi Evropske unije, torej za vso uvoženo meso veljajo isti standardi, kot za meso, proizvedeno znotraj Unije. Kontrolne postopke nadzorujejo pristojni nacionalni organi, ki zagotavljajo, da je vse meso, ki se uvaža in porablja v Sloveniji, varno in kakovostno, so obrazložili na kmetijskem ministrstvu.

Področje mesa je v okviru živilske industrije zelo regulirano in nadzorovano 

Za zagotavljanje kakovosti, varnosti in sledljivosti slovenskega mesa obstajajo strogi standardi in smernice, ki so usklajeni z evropsko zakonodajo. V klavnicah so stalno prisotni uradni veterinarji, ki nadzirajo procese pred, med in po zakolu. Izvajajo se interni nadzori za vsako proizvodno serijo, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in internimi predpisi. Sledljivost mesa je zagotovljena z ustreznimi evropskimi uredbami, ki določajo, da mora biti sledljivost za goveje meso zagotovljena od leta 2000, za prašičje in perutninsko meso pa od leta 2011, so dodatno obrazložili v GIZ mesne industrije. Vso meso, ki je na voljo na trgu, vključno z uvoženim mesom, mora biti varno za potrošnike. 

Čeprav je nadzor nad varnostjo mesa primarno v pristojnosti UVHVVR, pa je zagotavljanje kakovosti uvoženega mesa v veliki meri po njihovih navedbah prepuščeno trgovcem in distributerjem. Standardi za kakovost in varnost so torej enaki za tako domače kot uvoženo meso, vendar pa se pri uvoženem mesu izvajanje standardov v praksi lahko razlikuje, odvisno od dejanskega nadzora, so pojasnili.