Garancije urejata Zakon o varstvu potrošnikov in Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje, ki zagotavljata varstvo potrošnikov in določata pravila o garancijah, ki jih morajo upoštevati prodajalci in proizvajalci. Potrošnik uveljavlja garancijo pri garantu, ki je v primeru obvezne garancije in tržne garancije trajnosti proizvajalec, v primeru prostovoljne (tržne) garancije, pa izdajalec garancije, torej ali prodajalec ali proizvajalec. 

Obstajajo različne vrste garancij

Jamstvo prodajalca za skladnost blaga traja dve leti od dobave blaga in zagotavlja, da je blago skladno s pogodbo. Pri prostovoljni (tržni) garanciji je lahko garant prodajalec ali proizvajalec, izda jo po lastni presoji in določi njeno trajanje. Tržna garancija trajnosti je podobna kot prostovoljna, kjer garant določi trajanje. 

Obvezno garancijo za brezhibno delovanje pa mora proizvajalec izdati za najmanj eno leto od dobave blaga za izdelke, ki so določeni v posebnem pravilniku. Garancija pravno zavezuje garanta pod pogoji, določenimi v garancijskem listu in oglaševalskih sporočilih, ki so na voljo ob ali pred nakupom, so opisali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, v okviru katerega delujeta Evropski potrošniški center Slovenija ter Sektor za varstvo potrošnikov in konkurence.

Za potrošnike je ključno, da so dobro seznanjeni s svojimi pravicami in postopki, zato za optimalno zaščito pravic pri uveljavljanju garancije na ministrstvu v prvem koraku svetujejo, da natančno preberete garancijski list, ki vsebuje informacije o pravicah, postopku za uveljavljanje garancije in rokih za rešitev reklamacije. Garancijski list in dokazilo o nakupu pa je treba shraniti, če ni bil izdan ali izročen za blago, za katero je obvezna izdaja garancije, pa je dobro vedeti, da gredo pravice iz obvezne garancije neposredno po zakonu.

Kakšne pa so možnosti potrošnika? 

V primeru obvezne garancije za brezhibno delovanje lahko najprej zahteva odpravo napak. Če niso odpravljene v skupno 30 dneh od dneva, ko je proizvajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom. Rok se lahko podaljša na najkrajši čas, ki je potreben za dokončanje popravila ali zamenjave, vendar za največ 15 dni, o čemer mora biti potrošnik obveščen pred potekom 30-dnevnega roka.

Če proizvajalec v roku ne popravi ali ne zamenja blaga z novim, lahko potrošnik zahteva vračilo celotne kupnine od proizvajalca ali zahteva sorazmerno znižanje kupnine. Če se neskladnost pojavi v manj kot 30 dneh od dobave blaga pa lahko takoj zahteva vračilo plačanega zneska od proizvajalca. 

Poleg brezplačne odprave napak v času garancijskega roka mora proizvajalec vsaj tri leta po poteku garancijskega roka proti plačilu zagotavljati popravilo, vzdrževanje blaga, nadomestne dele in priklopne aparate tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo, so obrazložili na ministrstvu.

S kakšnimi težavami se soočajo potrošniki pri uveljavljanju garancije?

Najpogostejši izzivi, s katerimi se potrošniki soočajo pri uveljavljanju garancije, so raznoliki in so pogosto povezani z nepoznavanjem pravic, zaznavajo na ministrstvu. Potrošniki pogosto ne poznajo svojih pravic po zakonu in se pogosto zanašajo na tržne garancije, jamstva ali zavarovanja, ki so lahko manj ugodni od zakonsko določenih pravic. Prodajalci jih pogosto preusmerjajo na proizvajalca za garancijska popravila, čeprav imajo potrošniki na podlagi obveznosti prodajalca iz naslova obveznega jamstva za skladnost blaga več pravic, ki obenem tudi dlje trajajo.

Izbira pravnega naslova ne sme biti vsiljena s strani prodajalca ali proizvajalca, temveč mora biti odločitev prepuščena potrošniku, da lahko samostojno izbere, na podlagi česa bo uveljavljal svoje pravice, so poudarili na ministrstvu. Dodatno so izpostavili pomembno zakonsko novost, ki potrošnikom omogoča, da v primeru okvare blaga v prvih 30 dneh od dobave lahko odstopijo od pogodbe in od prodajalca zahtevajo vračilo plačanega zneska.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opažajo, da potrošniki pogosto naletijo na težave pri uveljavljanju garancijskih zahtevkov, ko proizvajalec ali uradni servis nepravično zavrne njihov zahtevek običajno z utemeljitvijo, češ da izdelek nima napak ali da za težavo ni odgovoren proizvajalec, ampak naj bi bila napaka posledica ravnanja potrošnika. Druga pogosta ovira je, ko proizvajalec noče prevzeti izdatkov, povezanih s popravilom, na primer stroške prevoza izdelka do servisa, je opozorila njihova vodja pravne pisarne Petra Lovišček. Njihove člane v tovrstnih primerih spodbujajo, naj s pomočjo podpore ZPS in ustrezne pravne argumentacije najprej poskusijo spor rešiti neposredno s proizvajalcem ali servisom in pristop se po njihovih izkušnjah običajno izkaže za uspešnega. Če pa se težave nadaljujejo in se ne najde zadovoljive rešitve, potrošnika napotijo na Tržni inšpektorat ali celo na sodišče, če je stroškovno smotrno.

Tržni inšpektorat je v letu 2023 prejel 273 prijav povezanih z uveljavljanjem garancije, ki se najpogosteje nanašajo na zavrnitev garancijskega popravila zaradi okvare, ki je garancija ne krije, in dolgotrajnega odpravljanja napak v garancijskem roku. Če garant ne spoštuje zaveze, dane v garancijskem listu, lahko sicer inšpektorat uvede prekrškovni postopek zoper garanta in izreče globo, nima pa pooblastil za izdajo odločbe, s katero bi garantu naložilo obveznost izpolnitve garancijske zaveze. Spori med potrošniki in garanti, ki jih ni mogoče rešiti sporazumno, se lahko rešujejo na pristojnem sodišču, saj Tržni inšpektorat ni pristojen za reševanje sporov, je obrazložila glavna tržna inšpektorica Andreja But.

Ključnega pomena je, da so potrošniki dobro ozaveščeni in dejavni pri uveljavljanju svojih pravic. Razumevanje garancijskih pogojev, hramba garancijskih listov in dokazil o nakupu ter poznavanje razlik med različnimi vrstami garancij so temeljni koraki za zagotovitev učinkovitega varstva, na podlagi katerega lahko v primeru napak na izdelkih zahtevajo popravilo, zamenjavo ali vračilo kupnine. Bistveno je, da potrošniki ne podcenjujejo svoje vloge in pravic ter da se po potrebi obrnejo na ustrezne institucije za pomoč in zaščito svojih interesov.