Predstavljajte si, da stopite do zabojnika za smeti pred veliko veleblagovnico in v njem namesto običajnih odpadkov najdete popolnoma nove izdelke. No, v tujini se številni profesionalno ukvarjajo z iskanjem zavrženih dragocenosti. Med njimi je tudi ženska, ki je znana pod profilom glamourddive. 

V enem izmed svojih zadnjih posnetkov je pred trgovino Anthropologie v ZDA naletela na goro izdelkov, ki so bili v brezhibnem stanju - sveče, skodelice in podobno. Trgovske verige namreč pogosto mečejo stran stare zaloge samo zato, ker niso več v trendu ali pa so bile deležne minimalnih poškodb embalaže. Gre za praktičen vpogled v to, kako deluje potrošniška družba, kjer so stvari pogosto vredne manj kot prostor, ki ga zavzemajo na policah.

Zakaj trgovine v smeti mečejo popolnoma uporabne in nove predmete?

Zakaj se to dogaja? Trgovine trdijo, da staro blago mečejo stran, ker se ne prodaja več dovolj hitro ali pa ker prihaja nova sezona. Večina teh predmetov je popolnoma funkcionalnih. V omenjenem posnetku je bila večina predmetov v popolnoma novem stanju, nekateri pa so bili žal že razbiti. Kritiki opozarjajo, da bi podjetja morala plačevati visoke globe za takšno početje, saj gre za onesnaževanje okolja. 

Mnogi uporabniki spleta so zgroženi nad dejstvom, da izdelkov ne ponudijo zaposlenim po nižjih cenah ali jih preprosto podarijo tistim, ki jih potrebujejo, poroča stran Index.

Trgovine pogosto uničujejo nove izdelke, da bi naredile prostor za nove pošiljke, namesto da bi blago ponudile ljudem v stiski.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Pri nas se sicer trgovci obnašajo bolj odgovorno kot v ZDA. Se pa lahko iz tega primera naučimo, da v smeti ne sodi kar vse, kar se zdi na prvi pogled neuporabno. Trud te vplivnice nas uči, da ponovna uporaba zmanjšuje odpadke in nam prihrani denar. 

Razlagalnik

Dumpster diving, v slovenščini pogosto imenovan tudi iskanje po smetnjakih, je praksa iskanja uporabnih predmetov ali hrane v zabojnikih za odpadke. Ta dejavnost je postala prepoznavna predvsem v ZDA, kjer so posamezniki začeli dokumentirati svoje najdbe pred velikimi trgovskimi verigami. Poleg ekonomskega vidika, kjer ljudje pridobijo brezplačne izdelke, je ta praksa tesno povezana z gibanjem proti zavrženi hrani in prekomernemu potrošništvu, saj opozarja na ogromne količine še popolnoma uporabnih dobrin, ki jih podjetja zavržejo zaradi logističnih razlogov ali marketinških strategij.

Potrošniška družba je družbeni in gospodarski sistem, ki temelji na nenehnem nakupovanju in porabi blaga ter storitev. V takšnem sistemu se vrednost posameznika pogosto meri skozi njegovo sposobnost nakupovanja, status pa je povezan z posedovanjem novih in trendovskih predmetov. Ta model spodbuja hitro menjavo izdelkov, kar pogosto vodi do načrtovanega zastaranja, kjer so izdelki narejeni tako, da hitro postanejo neuporabni ali nemoderni, kar prisili potrošnika v ponovni nakup in posledično ustvarja velike količine odpadkov.

Krožno gospodarstvo je gospodarski model, ki je zasnovan kot alternativa tradicionalnemu linearnemu modelu 'vzemi-naredi-zavrzi'. Njegov cilj je čim bolj podaljšati življenjsko dobo izdelkov s pomočjo ponovne uporabe, popravil, obnove in recikliranja. Namesto da bi se material po uporabi zavrgel, se v krožnem gospodarstvu viri ohranjajo v obtoku čim dlje, s čimer se zmanjšuje pritisk na naravne vire in drastično zmanjšuje količina odpadkov, ki končajo na odlagališčih.

Vprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.