Cene toplote so v letošnjem septembru ohranjale raven cen iz konca prejšnje kurilne sezone, so za STA povedali na Agenciji za energijo. Kot so dodali, so se razmere na trgu energentov sicer umirile, a ohranjajo raven, višjo od tiste pred energetsko krizo. To se odraža tudi v ceni toplote, ki je v največji meri odvisna od cen vhodnih energentov.

Na Agenciji za energijo zato v začetku kurilne sezone ne pričakujejo večjih sprememb cen toplote

"Bodo pa distributerji, ki opravljajo gospodarsko javno službo in imajo s strani agencije regulirano ceno, zagotovo to prilagajali stroškom, a večjih sprememb ne pričakujemo. Do teh bi lahko pri tistih, ki energente kupujejo na podlagi letnih pogodb, prišlo ob prehodu v leto 2025," so povedali za STA.

Kot je razvidno iz podatkov Agencije za energijo, je povprečna maloprodajna cene toplote septembra letos v Sloveniji znašala slabih 145 evrov na megavatno uro, med sedmimi izbranimi sistemi pa je bila isti mesec najvišja cena v Ravnah na Koroškem (skoraj 256 evrov na megavatno uro), nadpovprečna pa je bila še v Mariboru (dobrih 179 evrov na megavatno uro).

Okoli 140 evrov na megavatno uro se je gibala cena v Slovenj Gradcu (141) in Ljubljani (140), še nekaj nižja je bila na Jesenicah (129), pod 120 evrov pa je znašala cena toplote v Celju (118) in Velenju (115).

Zakaj takšne razlike v ceni?

Med distribucijskimi sistemi toplote velike razlike nastajajo zaradi uporabe različnih energentov in tehnologije za proizvodnjo toplote, njihovih izkoristkov, temperaturnih režimov in obdobja delovanja distribucijskih sistemov, starosti in stopnje amortiziranosti in gostote odjema. Vse to se odrazi v neenakih cenah, na katere posredno vplivajo tudi različne izgube na distribucijskih sistemih.

Kako je sestavljena cena toplote?

Cena toplote je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Prvi del cene se ne spreminja pogosto, večkrat pa se spreminja variabilni, ki je odvisen od cen vhodnih energentov in stroškov emisijskih kuponov, ki se spreminjajo glede na tržne razmere.

Kako se ogrevamo v Sloveniji?

V Sloveniji je bil v letu 2023 primarni energent za proizvodnjo toplote zemeljski plin, katerega cene so se letos zelo malo spreminjale. Ker je cena zemeljskega plina odvisna tudi od geopolitičnih razmer, na agenciji pravijo, da je težko podati oceno prihodnjega razvoja cene toplote na sistemih, ki ta energent uporabljajo.

Da je Slovenija glede dobave zemeljskega plina v prihajajoči zimi dobro pripravljena, je prejšnji teden zatrdil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki pričakuje vsaj 10 odstotkov nižje cene za končne odjemalce.

"Zelo veliko smo naredili in na zimo smo zelo dobro pripravljeni, tako da smo popolnoma mirni. Če bi se zgodili najhujši scenariji, kot so se pred zimo leta 2022, bi morali sprejeti dodatne ukrepe, a verjamemo, da jih ne bo treba," je za STA povedal Kumer.

Ocenjuje, da je Slovenija glede zanesljivosti in oskrbe s plinom na predkrizni ravni oz. celo v boljšem položaju, ker je diverzificirala dobavne poti.

Tako bi moralo biti tudi daljinsko ogrevanje tam, kjer uporabljajo zemeljski plin, cenejše, ob znižanju cen tudi ostalih energentov pa bi se moralo poceniti tudi ogrevanje z drugimi viri.

Prav z današnjim dnem se po več preložitvah medtem začenja uporabljati nov sistem obračuna omrežnine za električno energijo. Po novem bo obračunavanje različno v višji (od začetka novembra do konca februarja) in nižji sezoni.

Predvidenih je več blokov, v katerih se bodo tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo razlikovale glede na obremenitev omrežja – ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje.

Pristojni sicer zagotavljajo, da za običajne gospodinjske odjemalce, ki se oskrbujejo na tradicionalne načine, ob ohranitvi navad ne bo bistvenih sprememb oz. bo na letni ravni lahko strošek omrežnine celo nižji, bo pa strošek višji za tiste, ki imajo npr. samooskrbno sončno elektrarno, toplotno črpalko, polnilnico za električna vozila in podobno.

Država ob umiritvi cen elektrike na veleprodajnih trgih po novem letu ne predvideva podaljšanja omejitve cen, razmišlja pa o vsaj trimesečnem zamiku ponovne uvedbe prispevka za obnovljive vire energije (OVE), da ta ne bi sovpadla z zaključkom regulacije cen.