Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev, ki so si lani lahko privoščila enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse svoje člane, najvišji v osrednjeslovenski (89 odstotkov), najnižji pa v koroški (72 odstotkov).

Tretjina gospodinjstev je ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela dokaj lahko, kar je bilo dve odstotni točki več kot leto prej. Z manjšimi težavami je mesec preživelo 27 odstotkov gospodinjstev oz. eno odstotno točko več.

Lahko oz. zelo lahko je mesec preživela četrtina gospodinjstev (25 odstotkov), kar je pomenilo upad za eno odstotno točko. Za prav toliko je po drugi strani upadel tudi delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki mesec preživela težko oz. zelo težko, znašal je 15 odstotkov.

Precej slabše kot lastniki stanovanj so svoj mesečni finančni položaj ocenili najemniki. 28 odstotkov najemniških gospodinjstev je navedlo, da so s svojimi dohodki težko oz. zelo težko preživela mesec, medtem ko je bilo med lastniki takih 13 odstotkov.

Na finančni položaj gospodinjstev vplivajo tudi stanovanjski stroški. Za četrtino (25 odstotkov) gospodinjstev so bili ti veliko breme, kar je bilo eno odstotno točko manj kot leto prej. Da stanovanjski stroški zanje sploh niso breme, pa je menilo eno odstotno točko več gospodinjstev (18 odstotkov).

Nepričakovane izdatke v znesku 830 evrov bi si lahko privoščilo 73 odstotkov gospodinjstev - največ v osrednjeslovenski statistični regiji (81 odstotkov), najmanj pa v podravski in savinjski (v vsaki po 64 odstotkov).

Osem gospodinjstev od desetih je lani ocenilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju, kar po pojasnilih statistikov pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal; delež takih je bil za eno odstotno točko manjši kot v letu pred tem.

Da je njihovo stanovanje pozimi dovolj toplo, upoštevajoč sistem ogrevanja in izolacije, je menilo 96 odstotkov gospodinjstev oz. eno odstotno točko več kot leto prej. Med tistimi s centralnim ali daljinskim ogrevanjem je bilo takih 97 odstotkov, kar je prav tako eno odstotno točko več.

Med gospodinjstvi z drugimi načini ogrevanja pa je bilo takih 89 odstotkov. Enak delež gospodinjstev kot leto prej si je tudi finančno lahko privoščil primerno ogrevano stanovanje (96 odstotkov).

Splošno zadovoljstvo z življenjem, medosebnimi odnosi in finančnim stanjem je ostalo na enaki ravni kot leta 2023. Osebe, stare 16 let ali več, so splošno zadovoljstvo ocenjevale na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen).

Še vedno so bile v povprečju najbolj zadovoljne z odnosi, ki jih imajo s prijatelji, sorodniki, sosedi, sodelavci (8,6), kar je enaka ocena kot leto prej. Prav tako sta ostali enaki njihovi samooceni zadovoljstva s finančnim stanjem (6,8) in splošnega zadovoljstva z življenjem (7,7).

S prijatelji in sorodniki se je ob pijači ali kosilu/večerji vsaj enkrat na mesec družilo 93 odstotkov oseb, starih 16 let ali več, kar je bil enak delež kot leto prej. Trije odstotki se zaradi finančnih razlogov niso družili, kar je približno enako kot v prejšnjih letih, preostali pa so navedli druge razloge.

S svojimi vrstniki so se družili tudi otroci, stari do 15 let. Delež gospodinjstev, v katerih so vsi otroci občasno povabili prijatelje, da bi se skupaj igrali in še kaj prigriznili, je bil 91-odstoten. Zaradi finančnih razlogov tega niso mogli zagotoviti v enem odstotku gospodinjstev, v preostalih gospodinjstvih pa se otroci niso družili z vrstniki zaradi drugih razlogov.

Kot zelo dobro je svoje splošno zdravstveno stanje lani ocenilo 23 odstotkov oseb, starih 16 let ali več, kar je bilo za eno odstotno točko več kot leto prej. Da je njihovo zdravstveno stanje dobro, je menilo 43 odstotkov oseb, da je zelo slabo ali slabo, pa osem odstotkov oseb oz. eno odstotno točko manj.

Starši ali skrbniki so za 71 odstotkov otrok, starih do 15 let, menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, za 25 odstotkov otrok, da je dobro, za tri odstotke otrok pa so ocenili, da je njihovo zdravstveno stanje srednje.

Lani je v petih odstotkih gospodinjstev živela vsaj ena oseba, ki je potrebovala pomoč zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, oviranosti ali starosti. Izmed teh gospodinjstev jih je 46 odstotkov prejemalo formalno oskrbo na domu - ta zajema zdravstveno nego in/ali socialno oskrbo, ki vključuje osnovna in podporna dnevna opravila.