Podjetja s kreditnimi karticami vse bolj tekmujejo v ponujanju razkošnih ugodnosti za svoje najdražje kartice. Od VIP dostopa do letaliških salonov do več sto evrov vrednih bonov. Vse to je del strategije za privabljanje premožnih uporabnikov. A kdo v resnici plačuje za te bonuse?
Po mnenju strokovnjakov se velik del stroškov prenese na trgovce in običajne potrošnike, ki teh ugodnosti sploh ne uporabljajo, poroča spletna stran CNN.
Kako delujejo nagrade elitnih kartic

Letos sta tako American Express kot JPMorgan Chase svojim najdražjim karticam z nagradami dodala luksuzne ugodnosti. Kartice, kot sta Amex Platinum in Chase Sapphire Reserve, ponujajo luksuzne bonuse, kot so 200 dolarjev (172 evrov) dobropisa za pametni prstan Oura, 500 dolarjev (430 evrov) za bivanje v luksuznih hotelih, dostop do VIP letaliških salonov ...
Letne članarine za te kartice znašajo med 795 in 895 dolarjev (med 685 in 770 evrov), a to pokrije le del stroškov. Preostanek se financira prek provizij, ki jih plačujejo trgovci vsakič, ko nekdo uporabi kartico.
Trgovci plačujejo in z njimi vsi potrošniki
V ZDA so provizije za obdelavo kartičnih plačil najvišje na svetu. Te vključujejo medbančne provizije, provizije za obdelavo in dodatne pristojbine za sprejemanje kartic.
Ker bogati vse pogosteje uporabljajo premium kartice, se stroški za trgovce povečujejo. Posledično so ti prisiljeni znižati svoj dobiček ter dvigniti cene za vse stranke – tudi tiste, ki plačujejo z gotovino ali debetno kartico.
Gotovinski plačniki subvencionirajo bogate uporabnike kartic
To pomeni, da tudi tisti, ki plačujejo z gotovino, posredno prispevajo k nagradam elitnih kartic. Raziskava Joanne Stavins, glavne ekonomistke in politične svetovalke pri Federal Reserve Bank of Boston, je pokazala, da uporabniki gotovine in debetnih kartic dejansko subvencionirajo uporabnike kreditnih kartic, ker plačujejo enake cene. Vendar brez dostopa do nagrad. "Precej jasno je, da imajo največ koristi potrošniki z višjimi dohodki," je dejala Stavins.
Rastoča neenakost v porabi
Podatki Bank of America kažejo, da poraba gospodinjstev z visokimi dohodki raste štirikrat hitreje kot pri tistih z nizkimi dohodki. Skoraj polovica celotne porabe v ZDA prihaja od zgornjih 10 % gospodinjstev, kar je največ od leta 1989.
"Obstaja vrzel – in ta vrzel se povečuje," je dejal David Tinsley, glavni ekonomist pri Bank of America Institute.
Skoraj polovica porabe ameriških gospodinjstev prihaja od zgornjih 10 odstotkov, kar je največji delež od leta 1989. Medtem ko večina delavcev z nizkimi in srednjimi plačami raje plačuje z gotovino ali debetnimi karticami, večina gospodinjstev z letnimi dohodki nad 150.000 dolarjev (teh je 51 %) raje plačuje s kreditnimi karticami, kažejo podatki ameriške centralne banke Federal Reserve za leto 2025. 150.000 dolarjev je sicer 129.000 evrov.
Zakonodajni poskusi omejevanja provizij
Z naraščanjem uporabe kreditnih kartic so se povečale tudi provizije za njihovo sprejemanje. Od začetka pandemije covida-19 so se te provizije povečale za skoraj 70 odstotkov, je sporočilo Nacionalno združenje trgovin z živili (NACS), pri čemer se je sklicevalo na podatke Nilssona.
NACS si zato prizadeva za zakonodajo, ki bi spodbujala konkurenco in trgovcem omogočila izbiro cenejših kartičnih omrežij. Čeprav je zakon iz leta 2023 prejel podporo nekaterih vplivnih politikov, med njimi tudi JD Vancea, do sprejetja še ni prišlo.
Brez zakonodajnih sprememb podjetja s karticami nadaljujejo z razvojem elitnih produktov. Torej modelov, ki koristijo bogatim, a povečujejo stroške za vse ostale.
Vir: CNN in Forbes
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:










Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV