V Sloveniji je bilo leta 2022 na voljo 87 kilogramov mesa na osebo, kar je količina mesa, razpoložljivega za prehrano vsakega Slovenca. Večinoma je šlo za perutninsko meso (32,4 kilograma na osebo), medtem ko je bilo najmanj konjskega mesa – le 0,09 kilograma na osebo, kažejo podatki Statističnega urada. Dodatno so pojasnili, da navedene količine ne povedo, koliko dejansko poje vsak Slovenec, ampak koliko mesa je bilo namenjenega za prehrano. Je pa znano, da smo kar precej samooskrbni in da večino zaužitega mesa pridelamo doma. Leta 2022 smo pri celotnem mesu dosegli 86-odstotno samooskrbo, najvišjo – 116-odstotno – z govedino, najnižjo – le 41-odstotno – pa s prašičjim mesom, so sporočili iz Statističnega urada.

Katero meso uvažamo v Slovenijo, od kod in zakaj?

Statistika kaže na precejšnjo odvisnost od uvoza prašičjega mesa, a uvozimo tudi veliko perutnine in govedine, čeprav je v Sloveniji dovolj pridelamo. 

Večinoma mesa uvozimo iz drugih članic Evropske unije, kjer veljajo pravila skupnega trga, ki omogočajo prost pretok blaga brez carin ali kvot, in malenkost iz tretjih držav. Razlogi za uvoz so različni, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v okviru katerega deluje tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Med drugim – kot so nanizali – domača  proizvodnja mesa in določenih surovin včasih ne zadošča za zadovoljevanje potreb trga ter uvoženo meso morda ponuja bolj ugodno razmerje med ceno in kakovostjo, kar je bolj privlačno za nekatere potrošnike. Distributerji in trgovci se posledično odločajo za uvoz mesa iz držav, kjer je proizvodnja cenejša ali kjer lahko pridobijo meso, ki ustreza specifičnim tržnim zahtevam. Seveda tudi z namenom povečanja konkurenčnosti na trgu in prav tako dobička.

Trenutno stanje mesne industrije v Sloveniji je zaznamovano s pritiski na cene in obvladovanjem proizvodnih stroškov, ki so visoki na vhodni strani (surovine, energetika, logistika, plače), medtem ko je na prodajni strani pritisk na zniževanje cen, pravijo v Gospodarskem interesnem združenju mesne industrije Slovenije (GIZ mesne industrije Slovenije). Slovenska mesna industrija kljub visoki kakovosti cenovno po njihovih navedbah težko konkurira tujim dobaviteljem in uvoženemu mesu, ki ga na slovenskem trgu prodajajo tudi po izjemno nizkih cenah, a je morda slabše kakovosti ali gre za tržne viške. Ob naraščanju uvoza mesa pada zakol v slovenskih klavnicah in se spodbuja izvoz živih živali, so opozorili. 

"Trend naraščanja uvoza mesa, ki ga zaznavamo v zadnjih dveh letih, povzroča številne anomalije, ki jih rejci rešujejo z izvozom živih živali. Zakol v slovenskih klavnicah (goveda in prašiči) je vsako leto nižji med šest in osem odstotkov, pri čemer je uvoz govejega in perutninskega mesa popolni nesmisel, ker ga za lastne potrebe sami proizvedemo dovolj.  V danih razmerah je poleg obstanka na trgu največji izziv najti kupce na tujih trgih," so izpostavili.

Trgovci v Sloveniji izpostavljajo pristop k zagotavljanju široke ponudbe mesa in mesnih izdelkov ter zagotavljajo, da dajejo poudarek na slovensko poreklo. Potrošnikom omogočajo nakup slovenskega govejega, piščančjega, puranjega in jagnječjega mesa ter tudi uvažajo, zaradi potreb predvsem prašičjega. Sicer pa zatrjujejo, da sodelujejo z lokalnimi pridelovalci, da jim je pomembna svežina, sledljivost in poreklo, da se osredotočajo na kakovostno ponudbo slovenskega mesa in mesnih izdelkov. Obenem poudarjajo zavezanost varnosti živil, transparentni sledljivosti in kakovosti mesa, kar zagotavljajo z rednimi internimi in zunanjimi nadzori ter z upoštevanjem zakonodaje. Navajajo, da je poudarek na podpori slovenskim kmetom, promociji mesa slovenskega porekla ter prav tako zagotavljanju dobrih življenjskih pogojev za živali. Prav tako izpostavljajo zavezo trajnostni proizvodnji in skrbi za okolje, s čimer se – kot pravijo – v prvi vrsti odzivajo na potrebe in želje kupcev.

Kako ministrstvo spodbuja in podpira domačo mesno proizvodnjo?

Za varnost mesa na slovenskih trgovskih policah je torej načeloma dobro poskrbljeno, kaj pa dela država za spodbujanje domače mesne proizvodnje? Na ministrstvu za kmetijstvo pojasnjujejo, da se v Sloveniji izvaja več ukrepov za spodbujanje in podporo domače mesne proizvodnje, zagotavljanje konkurenčnosti domačega mesa in krepitev kmetijskih gospodarstev. Med ukrepi so denimo izpostavili finančne podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva in predelavo mesnih proizvodov, kot so subvencije za naložbe v govedorejo in predelavo govejega mesa. Poudarek je tudi na povezovanju pridelave in predelave, s ciljem uporabe več domačih surovin, kar se spodbuja preko pogodb v verigi vrednosti.

Programi podpore vključujejo nepovratna sredstva za majhne kmetije in podporo za naložbe, ki prispevajo k dvigu produktivnosti in tehnološkemu razvoju, vključno z digitalizacijo, izboljšanju dobrobiti živali in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Stopnja podpore lahko doseže do 75 odstotkov upravičenih stroškov, odvisno od specifik projekta in lokacije kmetije. Obenem se spodbuja vključevanje kmetijskih gospodarstev v sheme kakovosti in promocijske aktivnosti za lokalno pridelano hrano, z namenom izboljšanja prepoznavnosti in dodane vrednosti domačih proizvodov. Promocijske kampanje, kot je "Naša super hrana", potrošnike informirajo o prednostih lokalno pridelanih živil, vključno z mesom.

Preko promocijskih aktivnosti spodbujajo potrošnike k zamenjavi tujih živil z lokalnimi slovenskimi izdelki, ki zagotavljajo višjo hranilno vrednost, svežino, preverjeno kakovost, visoke standarde varnosti hrane, sledljivost, živalim prijazen način reje, kratke dobavne verige, manj embalaže in ogljičnih izpustov. Kampanje prav tako promovirajo uravnoteženo prehrano v skladu z nacionalnimi smernicami, spoštovanje hrane za zmanjšanje izgub, boljšo preskrbo, manjše izpuste toplogrednih plinov, racionalno rabo naravnih virov, ohranjanje slovenske krajine, podeželja, primerno plačilo kmetov in ohranjanje mesne verige.

Smernice za potrošnike glede izbire mesa poudarjajo pomen izbiranja domačega mesa, označenega z znakom "Izbrana kakovost – Slovenija", ki zagotavlja preverjeno kakovost, svežino in višjo hranilno vrednost. Shema kakovosti je bila uvedena za lažje prepoznavanje lokalnih proizvodov visoke kakovosti, s ciljem okrepiti zaupanje potrošnikov preko pojasnitve pomena znaka, predstavitve kakovostnih parametrov vzreje, predelave in sistema sledljivosti ter kontrol. Spodbujanje izbire mesa z omenjenim znakom pomaga potrošnikom prepoznati izdelke, ki izvirajo iz Slovenije in prispevajo k bolj zdravi prehrani, obenem pa podpirajo lokalno kmetijstvo in zagotavljajo manjši vpliv na okolje zaradi krajših transportnih poti.

Za povečanje lokalne proizvodnje in ponudbe so predvidene tudi intervencije za regijsko povezovanje lokalnih proizvodov, s poudarkom na ekološki pridelavi. Cilj je spodbujanje sodelovanja med pridelovalci, predelovalci in potrošniki za krepitev lokalnih dobavnih verig in trženja lokalno pridelanih proizvodov. Ukrepi za neposredna plačila v okviru strateškega načrta so namenjeni podpori sektorjem v težavah, s posebnim poudarkom na povečanju ekonomske učinkovitosti in spodbujanju ekološke reje. Ukrepi so oblikovani za izboljšanje konkurenčnosti domačega mesa na trgu, zagotavljanje visoke kakovosti in sledljivosti proizvodov ter spodbujanje trajnostne kmetijske pridelave, so navedli na kmetijskem ministrstvu.

Tudi v GIZ mesne industrije so izpostavili nacionalno kampanjo "Izbrana kakovost – Slovenija" za promocijo domačega mesa s ciljem ozaveščanja potrošnikov o pomenu izbire mesa slovenskega porekla. A pričakujejo več. "Z vidika proizvajalcev je najboljša strategija ohranjanje visokih standardov kakovosti in varnosti, z vidika države pa bo potrebno postoriti še marsikaj, da bomo na ravni posameznika ponotranjili pomen (in sinergijske učinke) porekla hrane," so poudarili. Bistveno se jim zdi sodelovanje z vladnimi organi, ki sicer "ni problematično s kmetijskim ministrstvom", a je pogosto oteženo zaradi hitre menjave ministrov, "zaradi česar se nerazumno dolgo vlečejo postopki za uveljavitev sprememb, ki v praksi povzročajo gospodarsko škodo ali neupravičeno povečujejo stroške nosilcem dejavnosti. Popolnoma neodzivna na naše predloge in pozive pa je trenutna vlada, ki z nepremišljenimi ukrepi in izjavami dodatno slabi slovensko mesno industrijo. Tudi na drugi poziv konec lanskega leta, predsednik Vlade ni našel časa niti za odgovor, kaj šele za sestanek s predstavniki cele mesne verige (rejci, proizvajalci, trgovci)."

Kaj prinaša prihodnost v mesni industriji?

Prihodnji načrti za razvoj mesne industrije v Sloveniji s gledišča GIZ mesne industrije vključujejo soočenje z izzivi, ki jih prinašajo ukrepi države glede kupne moči, in potrebo po urejanju odnosov v verigi preskrbe z mesom, utrjevanju lojalnosti do slovenskih blagovnih znamk ter prilagoditvah zelenemu prehodu in spremembam v prehranskih trendih.

Kaže, da bo v prihodnje še večji poudarek na ekološkem mesu, in sicer zaradi okolja, dobrobiti živali, zdravja potrošnikov, podpore lokalnemu kmetijstvu, in v Sloveniji je že viden trend zmanjševanja porabe mesa. Vse nakazuje, da bi prihodnost mesne industrije v Sloveniji lahko bila usmerjena v povečanje samooskrbe, zlasti pri vrstah mesa, kjer je trenutno nizka. Prav tako bi lahko pričakovali nadaljnje prilagajanje industrije na spreminjajoče se potrebe in želje potrošnikov, kar bi lahko vključevalo poudarek na trajnostni proizvodnji in morda večji razvoj trga z ekološkim mesom. "Velja pa izpostaviti, da je pri vsem zelo pomembno zavedanje, da potrošnik odloča tudi, kateri proizvod bo kupil in bo posledično tudi na voljo v taki ali drugačni obliki, količini in ceni. Navadam potrošnikov se prilagajajo tudi trgovine in posledično navzdol ostali v prehranski verigi. Zato je pomembno še naprej krepiti zavedanje pri potrošniku o pomenu poseganja po lokalnih proizvodih," so poudarili na ministrstvu.

Ključne odločitve, katera država bo uvažala meso v Slovenijo, so pretežno plod tržnih strategij in odločitev na ravni podjetij, ki temeljijo na obsežnih tržnih analizah in pogajanjih med proizvajalci, dobavitelji in trgovci ter se prilagajajo potrebam, zahtevam in navadam slovenskih potrošnikov. Vlogo imajo pravila in standardi za zagotavljanje varnosti in kakovosti uvoženih živil. Končna izbira pa je v rokah potrošnikov - trgovci namreč ponujajo, kar potrošniki želijo in kupujejo. Zdi se, da cena ostaja ključni dejavnik pri odločitvah potrošnikov, čeprav se vse več kupcev zaveda pomena in vrednosti lokalno pridelanih živil. Spodbujanje ozaveščenosti o pomenu podpore lokalnim pridelovalcem in prednostih lokalno pridelanega mesa zagotovo predstavlja pomemben korak k spremembi potrošniških navad in krepitvi domače mesne industrije. Tako ne le prispevamo k trajnostnemu razvoju in gospodarstvu ter podpiramo lokalne kmete in pridelovalce, ampak tudi na naše mize postavljamo visokokakovostna, varna in okusna živila.