Tkanine in materiali za obutev so postali mešanica umetnih in sintetičnih sestavin. In če se stvari ne bodo hitro spremenile, bi lahko le modna industrija porabila četrtino preostalega proračuna za ogljik na svetu, da bi ohranila segrevanje pod dvema stopinjama Celzija do leta 2050, poroča britanska spletna stran BBC.

Nič novega ni, da je modna industrija velik okoljski onesnaževalec. Zavržena stara oblačila močno obremenjujejo okolje. V zadnjih 15 letih se je proizvodnja oblačil podvojila, medtem ko se je čas, ko ta oblačila dejansko nosimo, zmanjšal za skoraj 40 odstotkov. BBC trdi, da cene oblačil v Evropski uniji padajo, ljudje kupujejo kot še nikoli in vse to za manj denarja.

Stanje je resno in na dolgi rok nevzdržno. Jasno je, da bi se moralo marsikaj spremeniti, o čemer EU tudi resno razmišlja, zato se že govori o wellbeing wardrobe. V našem članku bomo temu rekli omara zdrave pameti. 

Evropska agencija za okolje je naročila raziskavo, ki so jo pripravile Samantha Sharpe, Monique Retamal in Taylor Brydges. Raziskavo so objavile marca 2022.

Glede na poročilo bi bila prva stvar, ki bi jo morali storiti vsi na svetu, zmanjšanje nakupov oblačil za 75 odstotkov. V preostalih 25 odstotkih bi moral vsak posameznik vključiti nakupe kosov oblačil in obutve, ki jih lahko nosimo več let. Prav tako bi se morali več odločati za nakup in uporabo oblačil iz druge roke ali za popravila starejših oblačil, ki bi jih tako znova nosili. 

Moda postaja vse hitrejša

Moda je vedno večji izziv in postaja vse hitrejša. Roki za izdelavo oblek in obutve so vse krajši, na trgu poteka krvava tekma, zato se je poleg že znane hitre mode pojavila tudi ultra hitra moda, ki je moda svetlobne hitrosti. Te modne verige na trg dajejo neverjetne količine novih oblačil.

Poglejmo na primer verigo Shein, ki je trenutno najbolj priljubljena nakupovalna aplikacija v Avstraliji. Gre za ultra hitro modno znamko, ki je letos na trg plasirala neverjetnih 314.877 modnih trendov. 

Čeprav so se nekatere blagovne znamke zavezale skrbi za okolje, pa na žalost storijo zelo malo za preprečevanje hitro naraščajoče porabe virov in nastajanja odpadkov.

Ukrepi so seveda dobrodošli, a videti je, da so le kot majhen obliž na veliki in resni rani. Vse glasnejša so opozorila, da bi se morali vzpostaviti pogovori med industrijo, potrošniki in vladami. Na teh razgovorih pa bi morali odpreti temo o omejevanju uporabe virov v modni industriji.

Koliko oblačil je dovolj za dobro življenje?

Pravijo tudi, da se moramo kot družba pogovarjati o tem, koliko oblačil je dovolj za dobro življenje. Na ravni posameznika to pomeni kupovanje manj novih oblačil ter tudi izvor blaga in kje je bila obleka izdelana. 

Drugi predlog je, da se posamezniki odločajo za nakupe le kakovostnih kosov, da nosimo tudi stara oblačila in ne sledimo trendom, temveč prisegamo na klasiko, ki nima roka trajanja. 

Prav tako opozarjajo, naj se odločamo za popravilo strganih oblek. Čevljarji še niso izumrli, tako da lahko obiščete  tudi njih. Šivilje so nam še vedno na voljo. Če pa ste vešči šivanja, se nekaterih popravil lahko lotite tudi sami.