Na vprašanje, koliko določenih energentov potrebujemo za ogrevanje nepremičnine, ni enoznačnega in lahkega odgovora. Poraba je namreč odvisna od številnih dejavnikov. V prvi vrsti je to seveda odvisno tudi od tega, kako huda in dolga bo zima, ki je pred nami. Tega z natančnostjo ne moremo napovedati. Vendar pa lahko na podlagi prejšnjih sezon ocenimo povprečno porabo energentov in si pripravimo ustrezno zalogo. 

Sicer pa je poraba energentov odvisna tudi od naslednjih dejavnikov:

- velikosti nepremičnine oziroma površine, ki jo ogrevamo, 

- energetske učinkovitosti hiše (kako dobra je izolacija; pasivne hiše porabijo zelo malo energentov),

- želene temperature v prostorih,

- koliko časa ogrevate prostore (ves dan, samo zvečer itd.),

- števila oseb v hiši,

- vrste ogrevanja (les, plin, kurilno olje in elektrika),

- učinkovitosti ogrevalne naprave (npr. starejši in slabo vzdrževani kotli so manj učinkoviti),

- ali z ogrevanjem ogrevate tudi toplo vodo.

Koliko energentov potrebujemo za ogrevanje 150 m2 velike hiše?

V enem od prejšnjih člankov pred začetkom sezone smo preverjali, kakšne so letos cene energentov. 

Ker predvidevamo, da si je večina gospodinjstev zalogo energentov za sezono pripravila že takrat, bomo v izračunih uporabili cene, ki so veljale takrat. Zato lahko vaši dejanski stroški znašajo več ali manj – odvisno od tega, kdaj ste si ustvarili zaloge. 

V članku smo izbrali primer povprečne hiše, kjer na okoli 20-22 stopinj Celzija ogrevamo 150 m2 prostorov, brez ogrevanja sanitarne vode. Takšna hiša za ogrevanje na leto porabi v povprečju okoli 18-20 MWh energije. 

Drva

Veliko slovenskih domov se še vedno ogreva na drva, saj je to – še posebej če imate lasten gozd – dokaj poceni energent. Za ogrevanje klasične, 150 m2 velike hiše, je na sezono v povprečju treba pokuriti od 10-15 m3 drv. 

Če ste drva kupili avgusta in ste zanje plačali okoli 100 evrov na kubični meter, to pomeni, da bo vaš končni strošek za ogrevanje od 1000 do 1500 evrov. 

Peleti   

Če 150 m2 veliko hišo ogrevate na pelete, jih boste najbrž porabili okoli pet ton na sezono. A letos so šle cene tega energenta v nebo, v primerjavi z lanskim letom so se namreč povišale tudi za okoli 200 odstotkov. 

Marsikje jih je že v začetku avgusta zmanjkalo, cene pa so se že takrat gibale okoli 480-500 evrov (ta hip so še višje). Tisti, ki so si jih uspeli zagotoviti še poleti, so tako za ogrevalno sezono morali odšteti okoli 2500 evrov. Ogrevanje z lesnimi peleti tako trenutno ni konkurenčno drugim sistemom ogrevanja, saj se cenovno lahko primerja s kurilnim oljem, ki je doslej veljalo za enega najdražjih načinov ogrevanja.

Kurilno olje 

Ta način ogrevanja je še vedno eden od najbolj razširjenih pri nas, velikokrat v kombinaciji z ogrevanjem na lesno biomaso. Iz enega litra kurilnega olja dobimo približno 10 kilovatnih ur energije. Klasična (potratna) slovenska hiša porabi za ogrevanje 150 m2 prostorov od 2000 do 2300 litrov kurilnega olja na sezono. 

Cena za liter kurilnega olja je bila pred sezono, ko si je večina zagotovila zalogo energenta, okoli 1,36 evra na liter. To pomeni, da letošnji strošek ogrevanja s kurilnim oljem za omenjeno hišo (po omenjeni ceni) znaša od 2720 do 3128 evrov. 

Zemeljski plin 

Pri plinu si zalog za ogrevalno sezono ne morete narediti, saj je večina hiš, ki se ogreva s tem energentom, priklopljena na plinovod. Cena tako lahko v sezoni zelo niha in posledično tudi stroški. Toda vlada je ceno zemeljskega plina v letošnji ogrevalni sezoni regulirala, zato da bi omilila energetsko draginjo. Tako so do 31. avgusta 2023 najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin 79,9 evra na MWh, z vštetim DDV. 

Če vzamemo, da za ogrevanje 150 m2 velike hiše porabimo v ogrevalni sezoni okoli 20 Mwh zemeljskega plina, potem bo strošek za ogrevanje takšne hiše v letošnji sezoni znašal okoli 1600 evrov. 

Elektrika

Tudi cene elektrike so s 1. septembrom regulirane, enotna tarifa znaša okoli 0,098 evra na kilovatno uro. Če za ogrevanje 150 m2 velike hiše v sezoni porabimo okoli 16 Mwh oziroma 16.000 kwh elektrike, bo končni strošek za ogrevanje okoli 1568 evrov. 

Sicer pa je lahko ogrevanje z elektriko tudi cenejša izbira, kadar govorimo o ogrevalnih sistemih s toplotno črpalko. V tem primeru je poraba elektrike za delovanje toplotne črpalke majhna. 

Redno spremljanje porabe energentov vam lahko pomaga pri odločitvi, ali je čas za menjavo energenta. Še prej pa je dobro, da preverite, kako potratna je vaša hiša in kako lahko izboljšate njeno energetsko učinkovitost. Statistika kaže, da v EU stavbe porabijo okoli 40 odstotkov vse energije in prispevajo okoli 36 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Zato z varčevanjem pri toploti (na račun zmanjšanja toplotnih izgub) ne boste le poskrbeli za nižje stroške, pač pa boste tudi prispevali k zmanjšanju emisij.