Odgovor, kaj lahko pričakujemo v prihodnji kurilni sezoni, ni preprost. Nikakor ne more biti enoznačen, kajti na gibanja cen različnih energentov vplivajo številni dejavniki. "Na spreminjanje cen ogrevanja lahko vplivajo dejavniki, kot so zaostrene geopolitične razmere, ekstremno hladna zima, pretrgane dobavne verige, namerne ali nenamerne poškodbe infrastrukture, nepredvidljiva finančna gibanja borznih cen energentov, vsesplošna inflacija, višji stroški zaposlenih in vzdrževanja obstoječe infrastrukture ter številni drugi," so nanizali na Agenciji za energijo. 

Cena kurilnega olja je denimo močno odvisna od gibanja cen nafte na svetovnih borzah. V Sloveniji "je od lanskega septembra vezana na Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in je odvisna od metodologije, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar – evro na podlagi 14-dnevnih povprečij cen mineralnih naftnih derivatov. Metodologija izračuna najvišjih maloprodajnih cen kurilnega olja je določena tako, da omejuje dobiček dobaviteljev kurilnega olja in hkrati ohranja dostopnost maloprodajnih cen kurilnega olja, saj bi v nasprotnem primeru vplivali na socialni položaj končnih potrošnikov," so obrazložili na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. 

Maloprodajna cena se nato oblikuje še na podlagi številnih sestavin, ki jih morajo upoštevati prodajalci kurilnega olja. Med njimi so poleg svetovnih cen nafte trošarine in DDV, pa tudi druge dajatve, dodatki, prispevki in članarina za obvezne blagovne rezerve. Značilnost cene kurilnega olja je, da vključuje elemente cen borznih kotacij, ki se dnevno spreminjajo, medtem ko so relativno fiksne ostale dajatve, razen trošarine. In pred kratkim je slovenska vlada z velikanskim znižanjem trošarine za kurilno olje zaradi katastrofalnih poplav preprečila večji dvig cene, pri čemer pa je treba omeniti, da je pri nadaljnjih večjih nižanjih trošarine omejena z minimalno trošarino, ki jo je določila Evropska komisija. Sicer pa po podatkih ministrstva "vlada trenutno ne načrtuje nikakršnih sprememb v prispevkih in dajatvah na kurilno olje, kar posledično pomeni, da se bo cena spreminjala v skladu s cenami nafte na svetovnih trgih". 

Glede prav tako pomembnega ogrevalnega vira – zemeljskega plina – na ministrstvu predvidevajo, da so ga "dobri gospodarji verjetno že zakupili za naslednje leto po sedaj še vedno relativno ugodnih cenah". Hkrati se zavedajo, da pa "sicer lahko v prihodnjih letih pričakujemo povečano nihanje cen ob povečani porabi zaradi hladne zime ali zmanjšani dobavi zaradi zatikanj v dobavni verigi". Namreč ... Veliko energentov uvažamo, poleg kurilnega olja tudi zemeljski plin v celoti. Približno tretjino ga je iz Alžirije, preostalo iz evropskega trga, kjer je izvor težko določljiv in je mešanica več virov, med drugim še vedno tudi iz Rusije. 

A letos smo lahko, vsaj kar se tiče plina, bolj pomirjeni kot lani in se predvidoma ne bodo ponovile podražitve, ki smo jim bili priča v pretekli ogrevalni sezoni. "Skladišča plina v Evropski uniji služijo predvsem dopolnitvi visoke zimske porabe in so pred letošnjo zimo zelo dobro napolnjena; bolj kot je pričakovano po evropski uredbi," so zatrdili na ministrstvu. "Na novo ogrevalno sezono smo pripravljeni bolje, kot smo bili v enakem obdobju lani. Letos je namreč predčasno izpolnjen cilj 90-odstotne napolnitve skladišč plina na ravni Evropske unije in so razmere na trgu zemeljskega plina stabilnejše kot v preteklem letu," so pridali na Agenciji za energijo. 

Pomemben energent je električna energija. Do konca leta 2023 so pri nas predvidene omejitve cene elektrike, a na ministrstvu napovedujejo, da "glede na trenutne borzne cene pasovne elektrike, ki so za leto 2024 približno 150 in končne 175 €/MWh, ni prostora, da bi za gospodinjstva padle. Nasprotno – cena bi se morala dvigniti in končni računi za elektriko bi lahko narasli." Tako lahko ob dosedanjih dogajanjih na borzi in ob trenutno zelo nizki omejitvi cene realno predvidevamo, da bo po januarju 2024 ob koncu vladne omejitve cen elektrika dražja. "Seveda pa je veliko odvisno tudi od nadaljnjega dogajanja na trgu, ki ga je precej težko napovedati. Borzne cene bodo predvidoma še vedno zelo nihale, a zelo verjetno ne bo ekstremnih dvigov, kot smo jih videli v letu 2022," napovedujejo na ministrstvu, kjer obenem dodajajo, da pozorno spremljajo razmere. 

Ključna je energetska učinkovitost. Tudi za nižje zneske na položnicah 

Drastične lanske podražitve naj se torej ne bi ponovile, a vseeno je pričakovati povišanje cen energentov. Poleg odprave dozdajšnjih omejitev tudi zaradi večjega povpraševanja zaradi povečanja porabe v hladnejših mesecih. 

Tukaj pa je priložnost za ozaveščanje, kako lahko sami pripomorete k znižanju zneskov na položnicah in obenem k čistejšemu ozračju. "Ključni dejavnik, ki bo vplival na cene energentov v prihodnje in na stroške za ogrevanje, je energetska učinkovitost porabnikov, ki zmanjšuje njihove potrebe po energiji in povpraševanje po energiji za ogrevanje. Pomembni dejavniki so še nepredvidljive podnebne spremembe, pričakovano povečanje energije iz obnovljivih virov in dinamika opuščanja fosilnih goriv," je nanizal direktor podjetja Informa Echo in vodja Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS, Rajko Dolinšek. 

"Predpogoj za večjo stabilnost cen energentov za ogrevanje predstavlja zmanjšanje potreb po energiji v stavbah, kar lahko dosežemo s povečanjem učinkovite rabe energije na področju izolacij, učinkovitih ogrevalnih sistemov in smotrnega ravnanja z energijo, ki je najcenejši način reševanja potreb po energiji," je dodal. V Sloveniji se sicer četrtino anketiranih slovenskih gospodinjstev ogreva na drva, sledijo energija okolja, daljinska toplota, električna energija, kurilno olje in zemeljski plin; vsakega od naštetih energentov uporablja dobra desetina gospodinjstev, je pokazala raziskava REUS 2022. Ogrevanje seveda predstavlja precejšen delež stroškov tako v podjetjih in gospodarstvu nasploh kot tudi v gospodinjstvih, zato ne preseneča, da je glede na izsledke raziskave REUS 2022 za gospodinjstva za dobrih devet od 10 anketiranih slovenskih gospodinjstev nizka raba energije v hiši ali v stanovanju pomembna ali zelo pomembna in da namerava skoraj petina v obdobju enega leta namestiti regulacijo ogrevalnega sistema v stanovanju ali hiši. 

Da ... ob podražitvah in tudi ob globalnem segrevanju se vse bolj poudarja nujnost energetske učinkovitosti, ki zajema premišljeno uporabo ogrevalnih sistemov in določene ukrepe, kot so izboljšanje izolacije, menjava fasade in oken, namestitev termostatov za samodejno uravnavanje temperature v prostoru. Vse namreč kaže in poznavalci čedalje glasneje poudarjajo, da bo prihodnost v zmanjšanju fosilnih goriv, prehodu na obnovljivo in nizkoogljično energijo, varčevanju z energijo in povečanju energetske učinkovitosti. "Obnovljivi viri energije so najcenejši vir za ogrevanje, če toplotno črpalko prav tako poganja energija iz okolja," je poudaril Rajko Dolinšek. Tako so najbolj realna predvidevanja, da bodo v prihodnje in na dolgi rok najcenejši lokalno dostopni in trajnostni viri energije, pri katerih so obvladljivi stroški proizvodnje energenta. Medtem so in bodo v prihodnje najdražji vir ogrevanja fosilna goriva, ki jih uvažamo. Za finančno vzdržnost jih bo treba opustiti in zamenjati ogrevalne sisteme na kurilno olje, zemeljski plin in premog, je še dodal.