Številni so prepričani, da je v moderni dobi, ko informacije do nas potujejo s svetlobno hitrostjo in smo o potencialni nevarnosti obveščeni prej, kot se ta sploh pojavi, tako rekoč nemogoče, da bi jih kdo prevaral ali ogoljufal. 

A kot kaže zadnje poročilo o kibernetski varnosti Nacionalnega centra za obravnavo omrežnih incidentov v Sloveniji SI-CERT, to še zdaleč ne drži. Lani so namreč obravnavali 4.280 kibernetskih incidentov, kar je 157 več kot leta 2022. Eden od razlogov za kar štiriodstotni porast je vsekakor ta, da se spletne prevare ves čas spreminjajo in prilagajajo novostim, njihova žrtev pa je lahko prav vsakdo.

Še posebej velja izpostaviti porast investicijskih prevar: lani so jih na SI-CERTU obravnavali 149, kar je 60 več, kot leto prej.  Ravno na področju investicijskih prevar so zabeležili tudi najvišje oškodovanje, in sicer pri investicijski prevari s kriptovalutami za kar 140.000 evrov. 

Kaj sploh so investicijske prevare?

Investicijske prevare prevaranti izvajajo na različne načine. Ena od oblik je, da prevaranti prek telefona prepričajo posameznike, da vlagajo denar v lažne ali zavajajoče naložbene priložnosti. Ali pa k investicijam vabijo prek lažnih oglasov ali izpovedi npr. znanih osebnosti ali čisto običajnih ljudi, ki so v zelo kratkem času zaslužili neznansko veliko. Cilj teh prevar je pridobiti finančna sredstva žrtev z obljubami o visokih donosih z malo ali brez tveganja. V resnici pa prevaranti pogosto pobegnejo z denarjem vlagateljev ali pa denar preusmerijo v druge sheme, ki ne ustvarijo obljubljenih donosov.

Ta vrsta goljufije v bistvu ni nič novega, saj je obstajala že v časih, ko še sploh ni bilo svetovnega spleta. Skoraj zagotovo ste slišali za koga, ki se je opekel z vlaganjem prihrankov v sheme z obljubljenimi visokimi donosi brez tveganja, ki so se na koncu izkazale kot navadna laž in kraja denarja. Res pa je, da je moderna informacijska doba z internetom in novimi komunikacijskimi kanali poenostavila izvedbo investicijskih goljufij.

Sodobne investicijske prevare lahko vključujejo donosne naložbene priložnosti kot so delnice, obveznice, kriptovalute, redke kovine, čezmorske naložbe v zemljo ali alternativna energija. Še posebej dobro organiziran in dobičkonosen posel so trenutno kripto investicijske prevare, razlog za to pa je sila preprost: zaradi svoje obljube  o visoki donosnosti in optimističnih napovedi, se namreč s kriptovalutami spogleduje vse (pre)več malih vlagateljev. Med njimi je mnogo takih, ki se z investicijskim poslovanjem srečujejo prvič in so zato lahka tarča spletnih goljufov. Tako ne čudi, da je ravno v tej kategoriji spletnih prevar Policija lani zabeležila za kar 13 milijonov evrov škode. 

Kako prepoznati investicijsko prevaro?

Investicijska prevara se pogosto prične z zasebnim sporočilom prek Viberja, Whatsappa, Telegrama in Messengerja ali s telefonskim klicem. Spletni goljufi se predstavijo kot uslužbenci znanih menjalnic kriptovalut. Obveščajo vas, da imate na računu kripto sredstva, v katera ste vložili že pred leti, zdaj pa bi vam  jih želeli izplačati, da bi postala pravi denar. Za prepričevanja in pojasnila si vzamejo veliko časa, svojo krinko pa včasih dopolnijo še z organizacijo spletnih seminarjev, pripravo video navodil ipd. 

Prepričevanju sledi akcija: goljufi vam pojasnijo, da je postopek izplačila sredstev iz kripto denarnice na vaš transakcijski račun zapleten, zaradi česar vam zelo prijazno ponudijo pomoč prek programa, ki omogoča oddaljen dostop do vaše naprave. Prosijo vas, da si ga namestite .na vaš računalnik ali telefon ., pogosto sta to Anydesk ali TeamViewer, vse z namenom, da prestrežejovaša gesla za vstop v spletno oziroma mobilno banko. Če/ko jim vse naprošeno omogočite, prevzamejo upravljanje nad vašim računalnikom oziroma telefonom, vstopijo v vašo spletno banko in vam poberejo denar iz nje. 

Ukraden denar nato prenakažejo na račune denarnih mul in tako se sled za denarjem razdrobi ali pa denar celo položijo na račun katere druge slovenske žrtve, ki je – enako kot vi – prepričana v zaslužek s kriptovalutami. To v praksi pomeni, da na svojem računu dejansko lahko vidite priliv sredstev, saj ga goljufi poberejo žrtvi, ki so jo že prevarali na enak način. A tako, kot pri njej, tudi pri vas denar ne ostane več kot nekaj minut – ne le ta, ki vam je bil nakazan, temveč ves, ki ga imate na računu. Dobi ga naslednja žrtev oziroma ga goljufi prenakažejo v kriptodenarnice pod svojim nadzorom, vse žrtve pa imate na koncu povsem izpraznjene tekoče račune. 

A ni nujno, da se prevara s tem konča!

Ko žrtev goljufije ugotovi, da je bila prevarana, se  vedno ne obrne nemudoma na policijo oziroma Si-Cert, temveč poskuša težavo najprej urediti sama. Na spletu išče informacije, kako povrniti ukraden denar, tam pa nanjo že prežijo novi goljufi. Zelo hitro lahko namreč naletijo na spletne strani, ki se agresivno oglašujejo, da lahko žrtvam prevar pomagajo do izgubljenih sredstev. Kar seveda ne drži. Pogosto se na koncu izkaže, da te storitve in investicijske prevare vodijo ista kriminalna združenja. Seveda je cilj žrtvi tudi preko teh "storitev pomoči" ukrasti še dodatna sredstva. 

Kako se obvarovati pred investicijskimi prevarami?

Popolne zaščite pred investicijskimi prevarami vam ne more zagotoviti nihče. Še največ lahko storite sami, in sicer tako, da se opremite s čim več verodostojnimi koristnimi informacijami. Prav v ta namen je Združenje bank Slovenije vzpostavila spletno mesto Pazi.se, kjer opozarja na različne oblike spletnih prevar in goljufij, s katerimi dobro organizirani prevaranti iščejo nove žrtve. 

Koristen vir informacij je poleg tega tudi spletna stran Varninainternetu.si, kjer poročajo o primerih trenutno aktualnih prevar ter ponujajo odgovore in rešitve za najpogostejše težave, s katerimi se soočajo spletni uporabniki. 

Vsekakor pa se lahko pred investicijsko prevaro (in pred spletnimi prevarami nasploh) najlažje in najbolje zaščitite z doslednim upoštevanjem naslednjih pravil: 
- Z nikomer ne delite svojih gesel in osebnih podatkov. Če ste pooblaščeni na računih ali računih podjetij, so lahko zlorabljeni tudi ti, materialna škoda pa ogromna.  
- Zaščitite se pred krajo identitete in svojih podatkov. 
- Prek elektronske pošte, sms sporočila ali telefonskega klica nikoli ne posredujte osebnih podatkov ali gesel za vstop v elektronsko ali mobilno banko. 
- Na povezavah, poslanih prek elektronske pošte ali SMS sporočil, nikoli ne vpisujte osebnih podatkov ali gesel za vstop v elektronsko ali mobilno banko. 
- Sumljiva sporočila, ki jih prejmete domnevno s strani banke ali hranilnice, vedno preverite. 
- Bodite pazljivi pri nameščanju programske opreme tudi z zaupanja vrednih spletenih mest. 
- Bodite pazljivi pri dodeljevanju pravic za dostop do vaših naprav, saj tako posamezni programi pridobijo pravice za branje vsebine zaslona in izvajanje klikov brez uporabniške interakcije. Na ta način napadalci prevzamejo poln nadzor nad vašo napravo. 
- Uporabljajte zapletena gesla in ne uporabljajte istih gesel za različne aplikacije in storitve.
- Pogosto menjajte geslo in PIN številko. 
- Izogibajte se avtomatskemu shranjevanju gesel v internetnem brskalniku. 
- Bodite pozorni ob vsakem telefonskem klicu, pri katerem gre za posredovanje osebnih podatkov in gesel. 
- Obiskujte in kupujte samo na preverjenih internetnih straneh. 
- Poskrbite za varnostne kopije podatkov. 
- Ozaveščajte družinske člane glede varnosti na internetu. 

Sponzorirana vsebina