Čedalje več je skupin na družbenih omrežjih, spletnih in tudi fizičnih trgovin ter spletnih oglasnikov, namenjenih prodaji rabljenih stvari. Ponujajo jih po nižjih cenah in včasih tudi zelo dobro ohranjene. Po uspešni prodaji in nakupu smo zmagovalci vsi – kupec zaradi ugodnega nakupa potrebne stvari in prodajalec zaradi prejema kupnine za stvar, ki je več ne potrebuje, vnovična uporaba rabljenega pa je obenem koristna za planet. Dobrobit je namreč tudi glede okoljskega vidika, saj se z vnovično uporabo ustvarja manj odpadkov, varčuje z viri in posledično manj onesnažuje. 

Rabljene stvari prodajajo posamezniki in tudi podjetja. Načeloma pri fizični prodaji ni težav, lahko pa se zaplete pri spletni. Spletne goljufije so namreč vse pogostejše, tudi, ker dogovori običajno potekajo na daljavo in so med neznanci včasih lahko prevaranti. Izdajajo se tako za lažne prodajalce in tudi za kupce, pri čemer so po opažanjih Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT slednji običajno celo uspešnejši. Kajti prodajalci denimo sploh ne pričakujejo, da so lahko ravno oni ob denar pri prodaji. 

Ne pošiljajte pred dejanskim prejemom kupnine in nikdar ne nakazujte denarja  

V SI-CERT so na spletni strani so v sklopu programa Varni na internetu opisali nasvete, kako se soočati s težavami pri nakupu in tudi prodaji, in opisali nekaj načinov oškodovanja. Opozarjajo in zaznavajo, da so goljufivi kupci čedalje bolj pretkani in iznajdljivi. Delujejo na različne načine; pogosto prodajalce s ponarejenimi potrdili o nakazilih lažno prepričujejo, da je denar že nakazan. Prodajalec jim zato v dobri veri pošlje izdelek in žal prepozno ugotovi, da denarja ni na računu. Na koncu ostane brez kupnine in brez stvari, ki jo nato prevaranti sami prodajo in z njo zaslužijo na prodajalčev račun. 

Po podatkih SI-CERT se tovrstne goljufije dogajajo predvsem pri izdelkih, ki jih lahko hitro prodajo dalje, denimo tehnološke naprave, in so pogoste, saj vsak teden prejmejo najmanj eno prijavo ogoljufanega prodajalca, ki je ostal brez izdelka. Vsem svetujejo tudi prijavo na Policijo, "vendar je pri takšnih prevarah veliko bolje, da se jim sploh izognemo, kot pa da naknadno poskušamo rešiti težavo". Preventivno so podali nekaj nasvetov, kako prepoznati goljufije in lažne kupce. "Običajno se sploh ne pogajajo za ceno in v vseh primerih, ki smo jih obravnavali, gre za kupce iz tujine. Ko se dogovorite za prodajo, vam v naslednjem koraku pošljejo lažna PayPal potrdila, da je denar nakazan, a so sredstva zadržana, ali lažna bančna potrdila. Tovrstna lažna potrdila kar sami ustvarijo goljufi, pri čemur izrabljajo dobro ime in ugled podjetij," so opisali. "Kupci" so po njihovih podatkih nadalje precej vztrajni pri prepričevanju, da so res plačali kupnino, "vendar jim ne zaupajte in ne popustite! Vedno preverite na svoji banki ali pa neposredno na svojem PayPal računu, če je denar res nakazan. Zelo pogosto tudi grozijo, da ste jih okradli in vas bodo prijavili FBI, CIA, policiji ... vendar gre samo za pritiske, da bi se ustrašili in poslali izdelek." 

Včasih skušajo prodajalca prepričati, da mora pred prejemom kupnine dostavni službi nakazati stroške dostave ali plačati zavarovanje za kuverto s kupnino, ki naj bi jo dostavil dostavljavec. Če jim uspe, je škoda še večja, saj prodajalca hkrati prepričajo, da pošlje denar, so obrazložili na SI-CERT. Najpomembnejši znak, da gre za prevaro, pa je prav tako ponudba lažnega kupca, da bo nakazal še več denarja, kot je postavljena cena, saj želi, da prodajalec nakaže preplačano vsoto. Vedno zahtevajo nakazilo prek plačilnega mehanizma Western Union, ki pa ne omogoča sledenja transakciji in ga zato uporabljajo spletni goljufi. Praviloma gre znova za "kupce" iz tujine, nadaljnji postopek pa je podoben kot zgornji, so pojasnili. 

V izogib prevaram na SI-CERT svetujejo, naj prodajalci ne pošiljajo stvari pred dejanskim prejemom kupnine na račun ali na roke. Opozarjajo, da je relativno preprosto ponarediti lažna potrdila o plačilu, zato jim ne gre nasedati, in pozivajo, naj prodajalci ne nakazujejo denarja, ne podlegajo pritiskom in naj se ne bojijo groženj o prijavah na FBI, CIA ... 

Velika oškodovanja so pri lažnih nakupih vozil 

Tudi na Policiji redno zaznavajo goljufije. Čedalje pogostejše so pri prodaji rabljenega tehničnega blaga, vozil in drugih predmetov preko spleta. Tako iz leta v leto beležijo več prevar; njihovo število se je v letih 2020 in 2021 podvojilo v primerjavi s preteklimi leti. Lani so recimo obravnavali več kot 600 prijav spletnih goljufij, v katerih so bili kupci skupno oškodovani za več kot 12 milijonov evrov, letos pa so jih prejeli že okrog 800 s skupnim oškodovanjem skoraj 14 milijonov evrov. 

Goljufije so različne. Največkrat kupci ne prejmejo naročenega in že plačanega, pri čemer so običajno oškodovani za nekaj 100 evrov. Povprečje dvigujejo nakupi vozil, traktorjev in delovnih strojev, za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10.000 evrov, in letos so prejeli okrog 200 prijav s skupno nastalo škodo v višini okrog 800.000 evrov. V izogib tovrstnim oškodovanjem na Policiji svetujejo uporabo izključno priznanih spletnih strani, pozorno preverbo prodajalca in še posebno pazljivost pri nakupih, pri katerih se plačila izvajajo preko plačilnih sistemov Western Union in Moneygram. 

Na Policiji obenem svetujejo, naj se morebitni kupci pred samim nakupom seznanijo z vsemi težavami in pastmi pri nakupu rabljenih stvari. "Nakup preko spleta vedno predstavlja določeno tveganje, da kupimo "mačka v žaklju", in pri spletnih nakupih je potrebna dodatna previdnost predvsem pri nakupovanju na raznoraznih spletnih portalih za prodajo rabljenih stvari," so poudarili. Prodajalec lahko namreč ostane brez denarja in stvari, po drugi strani pa se lahko zgodi, da kupec ne prejme že plačanega ali na koncu ni zadovoljen s kupljenim. Lahko se denimo naknadno izkažejo napake in okvare ali rabljeno ne ustreza opisu. 

Pri trgovanju z rabljenimi stvarmi so zagotovo določena tveganja in bistvena razlika je, če je prodajalec fizična ali pravna oseba. Na splošno velja, da ima kupec po nakupu rabljenega blaga od podjetja v roku enega leta od izročitve pravico uveljavljati zahtevke iz naslova stvarne napake. "Pri presoji, ali gre za napako ali ne, pa je seveda potrebno upoštevati, da gre za rabljeno in ne za novo stvar," je pojasnila glavna tržna inšpektorica Andreja But. Glede garancije "pa velja, da je za obdobje najmanj enega meseca obvezna tudi za rabljene stvari, ki so izrecno določene s posebnim pravilnikom (na primer rabljena vozila)". 

Razlika je torej, če kupujete od fizične osebe ali od podjetja. "Pri slednjem se lahko uporabijo določbe Zakona o varstvu potrošnikov, ki je ugodnejši za potrošnika in ki daje določene pristojnosti tudi Tržnemu inšpektoratu. Pri razmerju med dvema fizičnima osebama pa se ne morejo uporabiti določbe omenjenega zakona. Zadeva se lahko rešuje le po sodni poti, če se stranki ne moreta dogovoriti, saj Tržni inšpektorat nima pristojnosti," je razložila. Sicer pa na Tržnem inšpektoratu prejemajo veliko prijav in vprašanj v zvezi z napakami na rabljenih vozilih, ki se pojavijo kmalu po nakupu in ki so po mnenju kupcev razlog za uveljavljanje pravic iz naslova stvarne napake. A po njihovih pojasnilih je pri oceni, ali gre za stvarno napako ali zgolj za normalno obrabo vozila, potrebno upoštevati starost, prevožene kilometre in dotrajanost, kupec pa mora vozilo pred nakupom vselej prej skrbno in pazljivo pregledati. 

Najbolj varno tako za kupca kot tudi za prodajalca je praviloma, če ste dogovorita za osebni prevzem. Kupec se bo lahko v živo prepričal, ali stvar ustreza opisu, prodajalec bo prejel kupnino na mestu. V primeru oškodovanja pa je potrebno zadevo v čim krajšem času prijaviti na najbližji policijski enoti in obvestiti svojo banko, obenem pa lahko podate tudi prijavo na SI-CERT. Ključno je biti pozoren na znake morebitne prevare, saj je "po toči zvoniti" dostikrat prepozno. Izkušnje žal kažejo, da oškodovanci večinoma nikoli več ne dobijo povrnjenega denarja, ukradenega v spletnih goljufijah. "Izgubi" se v tujini in goljufi zelo dobro prikrivajo sledi za seboj. Zato vedno preverite, s kom se dogovarjate, in ne izpeljite nakupa oziroma prodaje, če niste prepričani v istovetnost.