Psihologi: Ljudje, ki denar raje porabijo za to, so pogosto srečnejši

Nekateri ljudje z višjimi prihodki živijo pod precejšnjim stresom, medtem ko so drugi zadovoljni, čeprav zaslužijo manj. Zato se psihologi že desetletja sprašujejo, ali sreča res raste skupaj s stanjem na bančnem računu. Ugotovitve kažejo, da sama količina denarja pogosto ni odločilna. Pomembneje je, kako ga porabimo. Raziskovalci vse pogosteje ugotavljajo, da ljudje, ki denar namenjajo za doživetja in izkušnje, pogosto poročajo o višji stopnji zadovoljstva z življenjem kot tisti, ki večino dodatnega denarja porabijo za materialne stvari. 

Ena najbolj znanih raziskav na tem področju prihaja z Univerze Cornell. Psihologa Thomas Gilovich in Leaf Van Boven sta ugotovila, da so ljudje po nakupu izkušenj – na primer potovanj, koncertov, športnih aktivnosti ali tečajev – poročali o večji sreči kot po nakupu materialnih dobrin. Raziskovalci so ugotovili, da izkušnje postanejo del človekove identitete in prispevajo k občutku smisla, medtem ko se na številne predmete razmeroma hitro navadimo.

Podobno ugotavljata tudi raziskovalca Elizabeth Dunn in Michael Norton, ki že vrsto let preučujeta povezavo med denarjem in srečo. Njune raziskave kažejo, da denar lahko poveča zadovoljstvo, vendar predvsem takrat, ko ga ljudje porabijo na načine, ki ustvarjajo doživetja, odnose ali pozitivne spomine. 

Po ugotovitvah raziskovalcev imajo izkušnje več prednosti. Prvič, pogosto jih delimo z drugimi ljudmi, kar krepi odnose. Drugič, o njih radi pripovedujemo in jih podoživljamo, zato njihova vrednost ne izgine takoj po nakupu. Tretjič, manj jih primerjamo z izkušnjami drugih ljudi kot pa predmete, kot so avtomobili, telefoni ali oblačila. 

Zanimivo je tudi, da zadovoljstvo pogosto nastopi že pred samim dogodkom. Raziskava Univerze Cornell je pokazala, da so bili ljudje srečnejši že med pričakovanjem prihodnje izkušnje, na primer počitnic ali koncerta, kot med čakanjem na nakup materialne dobrine. Pričakovanje samo po sebi postane vir pozitivnih občutkov. 

Novejša raziskava, objavljena v reviji Communications Psychology, je dodatno pokazala, da ljudje po svetu med najbolj osrečujoče oblike porabe denarja pogosto uvrščajo prav izkušnje, izobraževanje, dobrodelnost in aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost življenja. 

To ne pomeni, da nakup stvari nikoli ne prispeva k zadovoljstvu. Materialni nakupi lahko pomembno izboljšajo kakovost življenja, če rešujejo konkreten problem ali prinašajo dolgoročno korist. Dober vzmetnica, zanesljiv gospodinjski aparat, kakovostna kolesa ali oprema za hobi lahko povečajo udobje, prihranijo čas ali izboljšajo zdravje. 

Raziskovalci poudarjajo tudi, da največ zadovoljstva pogosto prinašajo nakupi, ki človeku kupijo čas. Plačilo storitev, ki zmanjšajo vsakodnevne obveznosti, lahko zmanjša občutek časovne stiske in poveča splošno življenjsko zadovoljstvo. 

Sporočilo psihologov ni, da bi se morali odpovedati vsem materialnim nakupom. Bolj pomembno je vprašanje, ali vam določena poraba prinaša dolgoročno vrednost. Če imate na voljo nekaj dodatnega denarja, raziskave kažejo, da lahko več zadovoljstva prinese vikend izlet, obisk koncerta, družinsko doživetje, nov tečaj ali aktivnost z bližnjimi kot še ena stvar, ki bo po nekaj tednih postala del vsakdanje rutine. 

Morda zato psihologi vse pogosteje opozarjajo, da skrivnost srečnejšega življenja ni nujno v tem, koliko kupujemo, ampak v tem, kaj kupujemo. In zelo pogosto odgovor ni nova stvar, ampak nova izkušnja. 

Viri: Cornell University, Journal of Consumer Psychology, PubMed, Harvard Business School, Nature Communications Psychology, Harvard T.H. Chan School of Public Health