Sardinija je med turisti priljubljena, saj se ponaša s prečudovitimi plažami. Slednje so vsako poletje povzročile pravo invazijo na ta italijanski otok, zato so se tamkajšnje oblasti odločile temu narediti konec na zanimiv način: z drastično omejitvijo števila potencialnih obiskovalcev.

Za nekatere najbolj priljubljene plaže na Sardiniji so takšne omejitve uvedli že pred nekaj leti. Na primer na plaži Tuerredda na jugozahodu otoka, od leta 2020 ne sme biti več kot 1100 kopalcev na dan. Takrat so ugotovili, da je to edini način za ohranitev občutljivega okolja, čeprav je še danes, ob številnih ležalnikih, ta plaža videti prenatrpana.

Niti hoditi po plaži ni dovoljeno

Dober primer je Spiaggia Rosa ali rožnata plaža, ki se nahaja na otočku Budelli. Tja vsak dan pride na tisoče ljudi, da bi občudovali edinstven naravni fenomen, po katerem je plaža dobila ime - rožnati pesek. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je to mogoče le na daljavo, in sicer z ladje. Že takrat so ugotovili, da je to edini način za zaščito peska, ki je začel "izginjati". Vendar se to ni zgodilo zaradi kakršnega koli naravnega pojava, temveč zaradi nečesa veliko preprostejšega: obiskovalci so odnašali kilograme in kilograme nenavadnega peska. 

Sedaj so uvedli tudi globe: kdor bo zasačen med sprehodom po dragoceni plaži, bo plačal 500 evrov kazni. Če si drznete ukrasti pesek, je kazen do 3500 evrov.

Omejitve so uvedli tudi na dveh plažah v arhipelagu La Maddalena, in sicer precej drastične. Od lani lahko plaže Cala Coticcio in Cala Brigantina obišče le 60 ljudi na dan. Kdor želi biti med njimi, se mora prijaviti prek spleta in si poskušati rezervirati dan, za prihod na plažo pa plača tri evre na dan, in sicer le z vodičem. Za letos še nista objavljena niti cena niti dovoljeno število kopalcev, zelo gotovo pa se bo pravilo rezervacije pri lokalnih vodnikih ohranilo.

Omejeno število kopalcev

Za nekatere plaže so še vedno znane omejitve. Na severu Sardinije lahko med 1. in 30. junijem na plažah Cala Brandinchi in Lu Impostu na dan pride največ 1447 oziroma 3352 kopalcev. Rezervacije lahko opravite prek aplikacije San Teodoro ali na istoimenskih spletnih straneh. Od junija do začetka novembra pa je na Cala Mariola dovoljenih le 700 ljudi na dan. Še več: kopalci, ki gredo na plaže Punta Molentis, Ria Trotta in Porta Sa Ruxi na jugovzhodu Sardinije, lahko zdaj prispejo z avtomobilom za 10 evrov na vozilo in 1 evro za vsakega potnika. Tudi kolesarji in pešci plačajo po tri evre.

Na zahodni obali otoka je plaža Pelosa odprta za največ 1500 ljudi na dan, potem ko se je lani poleti ta številka povzpela tudi do štiri tisoč. Po novem boste lahko tja šli le z rezervirano vstopnico, za katero boste odšteli 3,50 evra, brisače pa so na plaži dovoljene le, če jih položite na podlogo, ki manj poškoduje pesek. 

Na vzhodni obali, v bližini mesta Ogliastra, sme na plažo Cala Birìala le 300 ljudi na dan, s tem da lahko kopalci, ki lahko pridejo samo po morju, ostanejo na plaži največ 90 minut. Podobno je dovoljeno enako število ljudi na Cala dei Gabbiani, s časovno omejitvijo dveh ur, poroča spletna stran TPortal. 

Negativne posledice množičnega turizma: Ko potovanja postanejo breme

Množični turizem, znan tudi kot "overtourism", ima poleg gospodarskih koristi tudi številne negativne posledice za okolje, lokalne skupnosti in kulturno dediščino. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) se je število mednarodnih prihodov v zadnjih desetletjih eksponentno povečalo – v letu 2019 je svetovno zabeleženih kar 1,5 milijarde prihodov turistov (UNWTO, 2020).

Okoljski pritisk je ena najresnejših posledic: množični turizem pogosto vodi do degradacije naravnega okolja, povečanih izpustov CO zaradi letalskega prometa ter obremenitev lokalne infrastrukture in naravnih virov, kot so voda in energija. Znani primeri vključujejo prekomerno onesnaženje plaž na Baliju, erozijo tal v Machu Picchuju in degradacijo koralnih grebenov na Tajskem.

Na lokalni ravni pa se pogosto pojavljajo višanje cen nepremičnin, izrinjanje lokalnega prebivalstva ter komercializacija kulturne dediščine. Mesta, kot so Barcelona, Benetke in Dubrovnik, so v preteklih letih doživela val protestov zaradi prevelikega števila turistov, kar negativno vpliva na kakovost življenja prebivalcev. Poleg tega prekomerna turistična prisotnost pogosto vodi v t. i. "turistifikacijo", kjer se lokalne storitve prilagajajo obiskovalcem, ne več prebivalcem.

Pandemija COVID-19 je začasno upočasnila tokove turizma in hkrati razkrila, kako ranljiva so mesta in regije, ki so pretirano odvisna od turizma. Ob tem je postalo jasno, da je potreben bolj trajnosten model – z omejitvami števila obiskovalcev, digitalnimi rezervacijami in usmerjanjem turistov v manj obiskane destinacije.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Najbolj brane novice: 

- Je res ali ni? Ali EU prepoveduje ameriške kreditne kartice?

- Kaj lahko v Sloveniji kupite za 300.000 evrov?