Suša bi lahko kmalu udarila po denarnicah Slovencev: najprej dražja zelenjava in sadje, nato še kruh?

Po enem najbolj sušnih poletij v zadnjih letih se posledice ne kažejo več le na izsušenih poljih in pašnikih. Slovenski kmetje poročajo o velikem izpadu pridelka, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko prve posledice kmalu občutili tudi potrošniki. Na udaru bi bili predvsem sadje, zelenjava in pozneje še nekateri izdelki iz žit.

Kot poroča 24ur.com, je stanje na številnih kmetijah zelo resno. Kmet Jernej Ličef s kmetije Černivec pravi, da tako hude suše ne pomni. Ocenjuje, da je bilo uničenega skoraj 80 odstotkov pridelka, med najbolj prizadetimi poljščinami pa je koruza, ki je ključna za krmo živine.

To bi lahko imelo širše posledice za celotno prehransko verigo, saj bi daljše obdobje suše vplivalo tako na proizvodnjo mleka kot tudi na druge živinorejske proizvode.

Prve podražitve bi se lahko pojavile že jeseni. Na ljubljanski tržnici prodajalci poročajo o velikih izgubah pridelka, nekateri celo o več kot 50-odstotnem izpadu. Del prodajalcev priznava, da bodo morali višje stroške in manjši pridelek vsaj delno prenesti v cene.

Vendar podražitve niso samoumevne. Nekateri opozarjajo, da je kupna moč prebivalcev že zdaj pod pritiskom, zato prostora za občutno višanje cen ni veliko.

Če se vremenske razmere kmalu ne izboljšajo, bi lahko Slovenci v prihodnjih mesecih plačevali več za osnovna živila. Najprej bi dražje postali sezonsko sadje in zelenjava, pozneje pa bi lahko dražji postali tudi nekateri izdelki, ki so odvisni od pridelave žit.

Koliko bodo cene dejansko zrasle in kdaj natančno se bo to zgodilo, za zdaj ni mogoče napovedati. Jasno pa je, da letošnja suša že pušča globoke posledice v slovenskem kmetijstvu, te pa se lahko prej ali slej prelijejo tudi v vsakodnevne nakupe potrošnikov.

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je kmetijstvo med sektorji, ki jih suša prizadene najhitreje in najmočneje. Največje izgube so običajno pri kulturah, ki v ključnih fazah rasti potrebujejo veliko vode.

Med najbolj občutljivimi poljščinami je koruza, ki ob dolgotrajnem pomanjkanju padavin hitro izgublja pridelek. Težave se pogosto pojavljajo tudi pri pšenici, ječmenu in drugih žitih, saj pomanjkanje vlage zmanjšuje količino in kakovost zrnja. Evropski raziskovalni center Evropske komisije (JRC) opozarja, da suša vse pogosteje ogroža tako zimske kot spomladanske posevke po vsej Evropi.

Zelo ranljive so tudi vrtnine. Po poročanju britanskega časnika The Independent, ki ga povzema AOL, so v obdobjih ekstremne suše med najbolj prizadetimi listnata zelenjava, korenje, buče, stročji fižol, grah in brokoli, saj njihovi pridelki hitro upadejo.

Posledice čutijo tudi sadjarji in vinogradniki. Po poročanju britanskega časnika The Guardian se ob vročinskih valovih in suši zmanjšujejo pridelki grozdja, citrusov, oljk ter številnega drugega sadja. Težave niso omejene le na južno Evropo, ampak se pojavljajo po vsej celini.

Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da se lahko posledice letošnje suše najprej pokažejo pri cenah sadja in zelenjave, nekoliko pozneje pa tudi pri izdelkih iz žit ter nekaterih živalskih proizvodih, saj pomanjkanje krme zvišuje stroške reje živine.

Vir: 24ur.com, FAO, JRC, The Independent, The Guardian