Se tudi vi sprašujete, zakaj pri nas cene goriva ostajajo visoke, čeprav so stroški nafte na veleprodajnih trgih najnižji v zadnjih letih? Zaradi dajatev državi.
Petrol že nekaj časa opozarja, da so te dajatve previsoke, saj država od litra bencina pobere kar 60 %. "Naftni trgovci prejmejo le 7 %, nova regulacija pa s širitvijo na avtocestna prodajna mesta situacijo še zaostruje. Imela bo resne posledice na gospodarstvo in celotno slovensko prebivalstvo," so razložili.
Spomnimo: opolnoči se je liter 95-oktanskega bencina podražil za 0,8 centa na 1,445 evra, liter dizla pa za 1,8 centa na 1,458 evra za liter. Začela pa je veljati tudi nova uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, kar pomeni, da novi ceni veljata na vseh bencinskih servisih po državi, tudi tistih ob avtocestah.
Ker se gorivo draži, številni iščejo cenejše ponudbe, tudi čez mejo pri naših sosedih.
Razdelitev dobička od 1 litra goriva. Kdo dobi koliko?
V Petrolu pravijo, da v EU obstaja zelo malo primerov držav, kjer je cena goriva regulirana, tako kot pri nas. "Slovenija se med njimi uvršča na neslavno zadnje mesto ko gre za to, koliko od nakupa goriva prejme ta, ki je gorivo prodal. Tako slovenska marža pri prodaji bencina znaša le okrog polovice povprečne marže v EU, pri dizelskemu gorivu pa manj kot tretjino povprečne marže v EU," opozarjajo.
Zanimiva je tudi primerjava, ki jo je opravil Petrol:
"Primerjali smo ceno litra bencina, ki so jo vozniki v Sloveniji plačali 3. junija 2025 in ceno, ki so jo plačali 1. januarja 2023 in preverili, kdo je prejel koliko:
60 % plačanega zneska v obliki dajatev prejme država. Medtem ko se marža naftnih trgovcev vse od leta 2023 ni povišala, so se dajatve državi v tem obdobju povišale kar za 42 %.
Preostalih 33 % cene goriva predstavlja vrednost, po kateri ponudnik goriv kupuje bencin na trgu.
Naftnim trgovcem tako od prodaje litra goriva ostane zgolj 7 %. Ta znesek mora pokriti vse plače zaposlenih, stroške logistike, vzdrževanje prodajnih mest, vlaganja v slovenski šport, kulturo in izobraževanje ter investicije v projekte zelenega prehoda."

V Petrolu so že večkrat izrazili razočaranje, da je vlada za šest mesecev podaljšala veljavnost uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, pri čemer je v regulacijo vključila tudi cene goriv na servisih na avtocestah in hitrih cestah. Obstoječi pogoji so neustrezni, širitev regulacije pa ne bo imela pozitivnega vpliva na gospodarstvo, so prepričani v Petrolu.
Širitev regulacije pomeni enotno regulirano maržo na vseh lokacijah, kar bo po pojasnilih Petrola sicer znižalo cene za tujce, vendar pa bo dodatno obremenilo slovenske ponudnike in ne bo imelo pozitivnega vpliva na slovensko gospodarstvo.
"Z novo uredbo je država tik pred turistično sezono znižala maloprodajne cene goriv edino turistom v tranzitu, za slovenskega potrošnika pa ostaja situacija praktično enaka. Posledično pa bo vplivala na to, da bodo slovenski naftni trgovci zaradi nakupov turistov v tranzitnem prometu imeli nižje dobičke," so poudarili.
Zaradi ohranjanja regulacije na področju cen naftnih derivatov v Sloveniji in dodatne širitve na prodajna mesta ob avtocestah ter ob naraščajočih stroških dela, najemnin, transporta, skladiščenja in podobno, bodo v Petrolu, kot so zapisali, prisiljeni v nadaljnjo optimizacijo. Med ukrepi so našteli zaprtje prodajnih mest, nižanje investicij za zeleni prehod in krčenje podpore družbeno odgovornim aktivnostim.
"Za zaščito interesov podjetja bomo naredili vse potrebno, vključno z razmislekom o morebitnih odškodninskih tožbah zoper pripravljavce strokovnih podlag za regulacijo cen naftnih derivatov," so sklenili.
Žrtev političnih odločitev?

"V družbi Petrol smo že ob dosedanji regulaciji cen naftnih derivatov konstantno opozarjali na dolgoročno nevzdržen regulatorni okvir," opozarja Sašo Berger, predsednik uprave Petrola.
"V vsem tem obdobju v Petrolu nismo videli niti ene vzdržne strokovne podlage oziroma analize s strani pripravljavcev uredb, kar je sicer zakonsko predpisano. Zdi se, da energetska podjetja v Sloveniji postajamo žrtev političnih odločitev. Zaradi zaostrene regulacije na področju cen naftnih derivatov v Sloveniji bomo v družbi Petrol prisiljeni v neljube ukrepe, kot so: zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij za zeleni prehod in krčenje podpore družbeno odgovornim aktivnostim – podpore slovenskemu športu, kulturi in izobraževanju," je še dodal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV