Storitve hotelov z vsemi vključenimi storitvami (all inclusive), ki so v Turčiji izjemno priljubljene, bi lahko kmalu dobile nov koncept, so za TASS povedali viri iz turistične industrije. Po poročilu turške fundacije za preprečevanje odpadkov v Turčiji vsako leto zavržejo povprečno 23 milijonov ton hrane, medtem ko približno 35 odstotkov sadja in zelenjave konča v smeteh, še preden pride na mizo.
Predsedstvo Sveta za kmetijsko in prehransko politiko je v odgovor na to težavo, ki spodbuja tudi inflacijo cen hrane, sprožilo pobudo.
"Predstavniki turške turistične industrije so večkrat predlagali revizijo formata all-inclusive. Vendar večina še vedno meni, da bo ta ostal, čeprav se bo morda delno spremenil, pri čemer se upoštevajo povečane zahteve turistov po kakovosti storitev. V zvezi s tem obstajajo različni predlogi, vključno s tistimi, ki jih je predstavilo združenje hotelirjev, vendar bo končna odločitev o tem vprašanju še vedno v rokah hotelov, ki sprejemajo turiste," je za Euronews dejal vir iz turistične industrije.
Svet je pripravil celovito poročilo o boju proti odpadkom, ki ga bo predstavil predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, poroča turška spletna stran Sabah. Pričakuje se, da bodo po tem, ko bo vprašanje predloženo parlamentu, zakonski ukrepi odpravili odpadke in preprečili restavracijam, da bi za tako imenovane "luksuzne zajtrke" uveljavljale obvezne porcije.
Polovica zajtrkov konča v smeteh
Trend "razkošnih zajtrkov", ki je v zadnjih letih postal zelo priljubljen, se je spremenil v pravo mučenje. Restavracije, ki nočejo postreči zajtrka za dva, ko so za mizo trije gostje, in vztrajajo pri strežbi glede na število ljudi, ne povzročajo le nezadovoljstva med gosti, temveč tudi večkratno povečajo količino zavržene hrane.
Ramazan Bingol, član predsedniškega sveta za kmetijsko in prehransko politiko ter predsednik Združenja vseh gostinskih in turističnih delavcev (TÜRES), je izjavil, da se kar 50 odstotkov "razkošnih zajtrkov" zavrže.
"Ta odpad se povečuje, ker restavracije vztrajajo pri številu gostov. Na primer, trije ali štirje prijatelji bi zlahka zajtrkovali za dva, vendar številne restavracije nalagajo porcije glede na število gostov. Prinesejo več hrane, od katere se je niti ne dotaknejo, preden jo odnesejo z mize. Hrana, ki je postavljena na krožnik, a ni pojedena, gre naravnost v smeti."
Bingol je tudi opozoril, da so hotelski samopostrežni bifeji še en vir odpadkov.
"Ljudje vzamejo malo vsega, misleč, da je veliko izbire, vendar ne pojedo vsega. Zapravijo milijone lir." Bingol je poudaril, da je za boj proti inflaciji cen hrane v Turčiji treba najprej preprečiti odpadke, in dodal: "Kot predsedniški svet za kmetijsko in prehransko politiko pripravljamo celovito poročilo. V dveh mesecih bomo to poročilo najprej predstavili našemu predsedniku in nato pristojnim institucijam."
Bingol je pojasnil, da bi lahko, če bo poročilo prišlo v parlament, uvedli določene ukrepe za preprečevanje odpadkov.
"V hotelih bi lahko sistem all inclusive spremenili v sistem à la carte. Oseba bi naročila toliko hrane, kolikor bi jo lahko pojedla. Namesto da bi vzel vse, kar vidi, in potem tega ne bi pojedel, bi gost pojedel hrano, ki jo je izbral, in se nasitil. Prav tako, če bodo obstajali zakonski predpisi, restavracije in kavarne ne bodo mogle naložiti obveznih porcij na osebo. Tri osebe lahko zajtrkujejo za dve osebi, pet-šest oseb pa za štiri. Če objekt tega ne dovoljuje, lahko stranka situacijo prijavi ministrstvu za trgovino, ki bo naložilo globo," je dodal.
Prepoved metanja hrane na ulice
V poročilu, ki ga je pripravil predsedniški svet za kmetijsko in prehransko politiko, je še posebej pomemben del o potepuških živalih. Poudarja, da se hrane ne sme metati po ulicah pod pretvezo, da se hranijo živali. Bingol pojasnjuje, da to ne le umaže mesta, ampak tudi poveča širjenje bakterij.
"Živali, ki jedo to hrano, tudi zbolijo. Ulice postanejo gojišče mikrobov. Veliko je pritožb veterinarjev. V nobeni evropski državi ne smete metati hrane po ulicah pod pretvezo, da se hranijo potepuške živali. To tudi moti naravno ravnovesje."
Bingol poudarja, da je treba ostanke hrane ali kruha pobrati in poslati v zavetišča za živali, a dodaja: "Seveda je najpomembneje, da se to sploh ne zgodi."
Vir: Euronews
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV