Vsakih pet let je treba ponovno preveriti meroslovne značilnosti vodomerov, sicer jih ni več mogoče uporabljati za obračun dejanske porabe vode. Če lastnik odkloni menjavo vodomera ali je vodomer v posameznem stanovanju neskladen, ga upravnik ali upravljavec vodomerov ne sme upoštevati pri obračunu, so pojasnili na Uradu za meroslovje. 

Redno overitev sicer zagotovijo imetniki vodomera, ki so lahko dobavitelji vode, upravljavci meril, lastniki in upravniki večstanovanjskih stavb. Načeloma ni težav pri menjavi glavnih števcev v enostanovanjskih hišah; števci so večinoma zunaj hiš in jih komunale lahko same menjajo, sicer pa se o terminu menjave uskladijo z lastnikom. 

Zamenjava prav tako ne predstavlja dodatnega enkratnega stroška, saj je mesečno vračunana v omrežnini, tako da jo končni uporabnik manj občuti. "Stroški menjave glavnih vodomerov so vključeni v ceno omrežnine, ki jo uporabnik plačuje kot mesečni fiksni znesek in ki poleg menjave vodomerov zajema tudi odpravo puščanj ter obnovo priključkov in celotnega vodovodnega omrežja. Strošek na položnici mesečno znaša 5,3 evra na stanovanjsko enoto," so pojasnili pri Rižanskem vodovodu Koper (RVK). 

V blokih lahko menjava za nekatere etažne lastnike predstavlja razmeroma visok strošek 

Komunale torej upravljajo z javnim vodovodom, ki pa se konča z glavnim obračunskim vodomerom. Vse za njim je notranje vodovodno omrežje, ki je v upravljanju lastnika hiše oziroma v večstanovanjskih hišah upravnika in stanovalcev. Sem spadajo tudi stanovanjski vodomeri, ki so nameščeni po glavnem (javnem) obračunskem vodomeru, in način delitve stroškov po porabi. 

V večstanovanjskih stavbah je tako najprej glavni merilnik, priključen na javno vodovodno omrežje, ki meri porabo celotne stavbe. Za njim je notranje omrežje, kjer se voda lahko obračunava glede na posamezne stanovanjske enote po številu oseb, ki bivajo v stanovanju, ali po dejanski porabi, kjer so nameščene individualne merilne naprave. Zatem je delitev odvisna tudi glede na to, ali so merilne naprave v vseh ali zgolj v nekaterih stanovanjih. 

"Če so nameščene samo v nekaterih posameznih delih, plačajo uporabniki, ki imajo merilne naprave, porabo vode na podlagi dejansko izkazane porabe po odčitku vodomera. Razlika porabe vode (med odčitkom glavnega vodomera in seštevkom odčitkov individualnih vodomerov) se zatem razdeli med druge uporabnike skladno s številom oseb v posameznem delu. Če je v stavbi skupno odjemno mesto (recimo prostor za čistilko), ki ni posebej merjeno, se izkazana poraba vode na individualni merilni napravi poveča za tri odstotke," je obrazložila predsednica Združenja upravnikov nepremičnin, mag. Ksenija Radminič Virant. 

Po njenih podatkih je sicer najpogostejši način obračunavanja stroškov porabljene vode še vedno glede na število stanovalcev, "saj je večina večstanovanjskih stavb starejša in niso grajene tako, da bi bilo mogoče opravljati odčitke za celoten posamezni del le z eno merilno napravo. Največkrat bi bilo treba v enem stanovanju namestiti dva ali celo tri vodomere (posebej za kuhinjo, kopalnico, stranišče), kar pa predstavlja nesorazmerne stroške za lastnike. Se pa lastniki pri prenovi stanovanj odločajo za prenovo vodovodnih inštalacij na način, ki omogoča merjenje porabe z eno merilno napravo," s čimer znižajo stroške menjav. 

Za menjave glavnega vodomera torej tako v hišah kot tudi v blokih poskrbijo dobavitelji vode, praviloma komunalna podjetja, ki na mesečnih računih obračunavajo tudi strošek števnine. Redne menjave so na pet let, izredne po potrebi ob denimo poškodbah. Zakonsko je določeno, da se morajo na pet let redno menjati tudi individualni vodomeri. 

Stroški se lahko poravnajo od vsakega posebej ali tudi iz zbranih sredstev rezervnega sklada, če se stanovalci strinjajo in če se seveda menjajo vodomeri v vseh stanovanjih. "Stroški menjave pa so odvisni od premera vodovodne cevi in znašajo od 35 evrov naprej," je pojasnila predsednica Združenja upravnikov nepremičnin. Zaradi lažjega odčitavanja je prav tako smiselno, da imajo vodomeri vgrajen tudi modul za daljinsko odčitavanje, kar po njenih podatkih pomeni še dodanih 40 evrov. Če je en vodomer, je torej izdatek vsaj 35 evrov, ob dveh ali treh lahko naraste na več – 70, 105 evrov – ter ob morebitnem prehodu na daljinsko odčitavanje tudi na več sto evrov. 

Po podatkih Združenja upravnikov nepremičnin praviloma ni večjih težav in se jih večina ob menjavi vendarle odloči za vodomer z daljinskim odčitavanjem, nekateri pa nasprotujejo zamenjavi, ker zanje predstavlja previsok znesek. Če lastnik odkloni zamenjavo vodomera, se nato stroški porabljene vode delijo skladno s številom oseb, ki živijo v njegovem stanovanju. Upravnik, ki je dolžan voditi register merilnih naprav, namreč ne sme upoštevati podatkov iz neveljavne merilne naprave. "Kazni za posamezne etažne lastnike niso predvidene, je pa predvidena kazen za upravnika, če za razdelitev stroškov uporablja podatke iz neveljavne merilne naprave. Nadzor redno izvaja pristojni inšpektorat," je pojasnila mag. Ksenija Radminič Virant. 

Sicer pa odčitavanje števcev za vodo lahko poteka daljinsko ali "ročno", ko stanovalci ali upravniki sporočajo mesečno porabo. "Če vodomer nima možnosti daljinskega odčitavanja, lahko nastopijo težave s pravočasnostjo in pravilnostjo sporočanja dejanske porabe. Komunalna podjetja imajo namreč določeno, do katerega dne v mesecu je treba sporočiti porabo vode tako glavnega kot individualnih vodomerov. Nekatere komunale izstavljajo račune neposredno na lastnike posameznih delov, nekatere pa pošljejo račun za celotno stavbo upravniku, ki opravi delitev," je opisala. 

Nekateri etažni lastniki pa tudi opravijo zamenjavo neodvisno od preostalih etažnih lastnikov. Tako denimo vgradijo vodomer brez možnosti daljinskega odčitavanja ali od drugega proizvajalca kot drugi v stavbi in je zato oteženo odčitavanje. Po mnenju mag. Ksenije Radminič Virant bi bilo sicer smiselno v posamezni stavbi imeti vodomere istega proizvajalca zaradi uskladitve glede odčitavanja. Prav tako bi bilo najbolje tako za toplo kot tudi hladno vodo vgraditi vodomere z daljinskim odčitavanjem, "saj samo tako lahko hkrati popišemo vse vodomere in zagotovimo podatke o porabi za vse posamezne dele, ki so priključeni na skupno odjemno mesto". Je pa po njeni oceni smotrna vgradnja vodomerov za pravično delitev, ker so lahko precej visoki stroški porabe vode in ker nekateri etažni lastniki ne sporočajo redno sprememb števila stanovalcev. Še prej je dobro prenoviti instalacije, da se lahko v stanovanje vgradi le en vodomer, saj so posledično nižji stroški menjave. Pri novejših stavbah je omenjeno že urejeno; individualne merilne naprave so že vgrajene v stanovanja, treba je le skrbeti za pravočasno umerjanje oziroma njihovo menjavo. 

Komunale medtem na različne načine rešujejo težave pri menjavah glavnih vodomerov, če naletijo nanje. Opomnijo na zakonsko in pogodbeno zavezo ter v skrajnem primeru podajo prijavo na inšpektorat ali odklopijo vodo. Za nadzor nad vodomeri so pristojni inšpektorji Urada za meroslovje, ki med najpogostejšimi kršitvami predvsem v blokih zaznavajo uporabo merilnih naprav, ki jim je potekel rok za overitev. Kazni za uporabo neskladnih meril so določene v Zakonu o meroslovju, ki v primeru, da upravnik, upravljavec oziroma dobavitelj vode ali energije uporablja neskladen vodomer, predvideva, da ga inšpektorji lahko kaznujejo z globo v višini 417,30 evra za pravno osebo in z globo v višini 208,65 evra za odgovorno osebo pravne osebe.