Kaj sploh potrebujemo? Resnično potrebujemo? Za kaj pa se nam samo zdi, da potrebujemo? Ker tako družba meni ali pa je nekaj tako dobro reklamirano, da v nas ustvari lažno potrebo po produktu. Ali pa celo ustvarja prepričanje, da je določen izdelek statusni simbol, na primer superge za 400 evrov. 

Na spletni strani Psychology Today smo zasledili zanimiv članek o Maslowovi hierarhiji življenjskih potreb. Po tej teoriji človek ne potrebuje veliko, da bi fizično in duševno preživel na tem svetu. 

Treba je le:

- zadovoljiti osnovne fiziološke potrebe (zagotoviti hrano, vodo, spanje, zrak, gibanje),

- zagotoviti, da se v svoji okolici počutite varne tako fizično kot psihično, pred stresom in drugimi neugodnimi okoliščinami,

- čutiti ljubezen in pripadnost svoji skupnosti, družini in družbi,

- imeti samospoštovanje in svobodo ter čutiti, da nas drugi spoštujejo in cenijo,

- doseči samoaktualizacijo, tj. maksimalno izkoristiti svoj potencial.

Res je, da vseh zgoraj naštetih stvari ni lahko doseči, a tisto, kar bolj preseneča, je dejstvo, da živimo v svetu, kjer ljudje paradirajo z ekstremno dragimi modeli telefonov, vozijo se v najnovejših modelih avtomobilov, oblečeni so v oblačila luksuznih blagovnih znamk, razmišljajo na spletni strani Kreni zdravo. A morda sploh niso zadovoljili osnovnih življenjskih potreb, na primer niso dosegli samospoštovanja, občutka sprejetosti in podobno. In na tej točki se pogosto vprašamo, zakaj je tako in zakaj kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo in brez katerih lahko brez težav normalno živimo, saj ne gre za osnovne potrebe. 

Kompulzivno nakupovanje ali nepotrebno nakupovanje?

Kompulzivno nakupovanje je ponavljajoče se nakupovanje, ki postane primarni odziv na negativne dogodke in občutke, je zapisano na spletni strani Kreni zdravo. "Ta vrsta nakupa je povezana s hrepenenjem, evforijo in kratkotrajno razbremenitvijo negativnih čustev, ki jih spremljajo finančne, pravne, zakonske in osebne težave. Tovrstne težave so pogosto povezane z depresivnimi motnjami in odvisnostmi, dejansko pa se uvrščajo med motnje nadzora impulzov in zahtevajo strokovno in diagnostično obravnavo," navajajo. 

Nepotrebno nakupovanje pa je prisotno pri večini prebivalstva, ni nujno kompulzivno, lahko pa pri določenih posameznikih, ki so nagnjeni k temu, povzroči težave pri kompulzivnem nakupovanju.

Kaj so torej razlogi za nepotrebno nakupovanje?

Materialistična družba

Živimo v kapitalizmu, ki temelji na potrošništvu, slednji pa je že skoraj postal naš življenjski slog. Delamo in trošimo tudi za stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo, zdi pa se nam, da jih, ali pa nas družba prepričuje, da jih. Morda pa v družbi velja, da bodo tisti, ki imajo določene izdelke, uvrščeni višje na družbeni lestvici. 

Če že bežno pogledamo našo ekonomijo in marketinške akcije, vidimo, da se "vse vrti le okoli človeških želja, potreb in občutkov, določajo pa tudi, kako usmerjamo lastne vire in naš čas". 

"Lastništvo stvari je drago, vendar načeloma ustvarja občutek varnosti in včasih družbeni status in moč. Naj so ti občutki še tako nerealni in minljivi, je potrošnika težko osvestiti, da takšen model potrošnje ne zagotavlja trajnega zadovoljstva in uresničitve polnega potenciala človeka kot bitja," poroča stran Kreni zdravo. 

Že otroci drug drugega ocenjujejo na podlagi tega, kaj imajo. Tega so se naučili od odraslih in družba tako deluje. In največjo vrednost v materialistični družbi imajo seveda stvari, ki so popolnoma nepotrebne, predstavljene pa so nam kot nujne, saj dajejo in določajo posameznikovo vrednost ter njegov položaj znotraj družbe. 

Pretirano identificiranje s predmeti

"Človekov JAZ je vsota vsega, kar lahko imenuje svoje, ne samo njegovo telo in njegove psihične moči, ampak tudi njegova oblačila in njegova hiša." (William James, ameriški psiholog, filozof in zgodovinar)

Identifikacija s predmeti je za naš čas postala nekaj običajnega. "Fiziološko gledano, kupujemo zaradi adrenalina, ki nastane pred trenutkom nakupa, pa tudi zaradi dopamina, ki se sprosti, ko možgani začutijo, da so prejeli neko nagrado. Ko se njihovo izločanje preneha, se prepričamo, da ta predmet res potrebujemo in da ga bomo zagotovo uporabili. Nekatere si želimo, nekaterih pa morda niti ne pogledamo. V jedru vseh teh razlogov pa najdemo pretirano identifikacijo s temi predmeti, saj jih imamo za vir varnosti in sreče ter status, ki ga dosegamo v odnosih z drugimi," poroča omenjena stran. 

Iluzije

Stvari same po sebi nimajo velike vrednosti. Vrednost jim damo mi, in sicer na podlagi družbenih norm in kriterijev skupnosti, v kateri živimo. "Z nakupom predmeta kupimo tudi družbeni konstrukt, zgrajen okrog njega, še posebej to velja za nakup predmeta luksuzne znamke. Ne kupujemo vedno stvari, s katerimi se poistovetimo, ampak tudi stvari, ki so izraz tega, kdo bi radi bili. Pravzaprav kupimo tisto, kar določena stvar vzbudi v nas in skoraj vsak tak nakup je povezan s čustvi," pravijo na Kreni zdravo. 

Lastno premoženje vidimo kot podaljšek naše osebnosti, svojega jaza, predmeti, ki jih kupujemo, pa prispevajo k izgradnji tega jaza. "Jedilne mize niti ne kupimo zgolj zaradi njene barve ali materiala, temveč zaradi namišljenih trenutkov veselja, ki si jih predstavljamo ob njej. Realno gledano, si niti ne kupimo članarine v fitnesu, ampak telo, o katerem sanjamo. Z vsakim nakupom dejansko podpiramo neko iluzijo, pa naj bo še tako majhna," dodajajo. 

Gre za začaran krog: Ko nas določen izdelek neha navduševati, iščemo drugega, ki poustvari obljubo sreče in zadovoljstva. 

Povzeto po Kreni zdravo, Psychology Today