Ura se na zimski čas v Sloveniji in večini evropskih držav premakne vsako leto zadnjo nedeljo v oktobru.

V letu 2024 se bo ura premaknila v nedeljo, 27. oktobra 2024, ob 3:00 zjutraj, ko bomo uro premaknili nazaj na 2:00 zjutraj. To pomeni, da bomo tisto noč spali eno uro dlje.

Zimski čas traja do zadnje nedelje v marcu, ko se znova premaknemo na poletni čas. Kazalce bomo torej znova prestavili 30. marca 2025. 

Zakaj premikamo urine kazalce?

Premikanje ure, znano kot prehod med zimskim in poletnim časom, je praksa, ki se izvaja v mnogih državah po svetu z namenom boljše izrabe dnevne svetlobe. Ura se dvakrat letno premakne – spomladi naprej (na poletni čas) in jeseni nazaj (na zimski čas). Tu so ključni razlogi za to prakso:

1. Boljša izraba dnevne svetlobe

Premik ure je bil uveden, da bi ljudje bolje izkoristili naravno dnevno svetlobo. Poleti se dan podaljša, zato premaknemo uro naprej, da bi zvečer dlje časa uživali ob svetlobi. V zimskem času se dan krajša, zato premik ure nazaj omogoča, da jutranje aktivnosti potekajo ob večji količini naravne svetlobe.

2. Prihranek energije

Zgodovinsko gledano je bil eden glavnih razlogov za premik ure zmanjšanje porabe energije, predvsem električne energije za osvetlitev. Če je več dnevne svetlobe zvečer, manj potrebujemo umetne svetlobe v domovih in podjetjih, kar bi teoretično lahko zmanjšalo energetske stroške. To je bil ključni razlog za uvedbo poletnega časa v času prve svetovne vojne in kasneje med naftno krizo v 70. letih.

3. Povečana produktivnost in prosti čas

Poletni čas omogoča, da se ljudje dlje časa zadržujejo zunaj, kar spodbuja rekreacijo, druženje in turizem. Daljši svetli večeri omogočajo več časa za aktivnosti po službi ali šoli, kar naj bi prispevalo k večji produktivnosti in boljšemu počutju.

4. Varnost na cestah

V nekaterih državah se zagovarja, da premik ure na zimski čas prispeva k zmanjšanju prometnih nesreč, saj se jutranja prometna konica zgodi ob večji količini dnevne svetlobe. Temni jutranji pogoji povečajo tveganje za prometne nesreče, zlasti v zimskih mesecih.

5. Zgodovinska in zakonska osnova

Praksa premikanja ure izvira iz začetka 20. stoletja, ko je bila prvič uvedena med prvo svetovno vojno kot ukrep za prihranek energije. Kasneje so jo številne države sprejele in zakonsko določile, pri čemer je Evropska unija poenotila premik ure za vse države članice.

Kako premik ure pomaga gospodarstvu?

Premik ure na poletni in zimski čas ima številne potencialne pozitivne učinke na gospodarstvo, čeprav so koristi danes bolj omejene kot nekoč. Tukaj so glavni načini, kako premikanje ure lahko vpliva na gospodarstvo:

1. Prihranek energije

Eden izmed zgodovinskih argumentov za premik ure je bil zmanjšanje porabe energije, predvsem električne energije za osvetlitev. Če ljudje bolj izkoriščajo naravno dnevno svetlobo v večernih urah, se zmanjša potreba po umetni svetlobi. Čeprav je prihranek energije v modernih časih manjši zaradi razširjene uporabe energetsko učinkovitih naprav (LED svetilke, gospodinjski aparati), je to še vedno eden izmed gospodarskih vidikov premikanja ure.

2. Spodbujanje potrošnje in prostih aktivnosti

Premik na poletni čas pomeni, da se dnevna svetloba podaljša v večer. To lahko spodbuja ljudi, da se po delu ali šoli dlje časa zadržujejo zunaj, kar povečuje obisk restavracij, trgovin in drugih storitvenih dejavnosti. Podjetja v sektorjih, kot so gostinstvo, turizem in zabava, imajo lahko koristi zaradi daljših svetlih večerov, saj ljudje pogosteje preživljajo čas na prostem in porabijo več denarja.

Primer:

Turizem in gostinstvo lahko pridobita več obiskovalcev in povečata prodajo, saj ljudje ob lepem vremenu in daljših dnevih pogosteje večerjajo zunaj ali obiskujejo turistične kraje.

Rekreativni sektor (golf igrišča, kolesarske poti, športni centri) ima več možnosti za povečanje obiskov zaradi podaljšane dnevne svetlobe.

3. Povečana produktivnost delavcev

Daljši dnevi, predvsem v poletnem času, lahko pozitivno vplivajo na razpoloženje in produktivnost zaposlenih. Boljša izraba dnevne svetlobe in več časa za prosti čas lahko prispevata k večji motivaciji delavcev. Če imajo ljudje več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa po delu, se izboljša njihovo fizično in duševno zdravje, kar lahko posredno prispeva k zmanjšanju bolniških odsotnosti.

4. Kmetijstvo in sezonska industrija

Premik ure lahko koristi sektorjem, ki so odvisni od sezonskega dela in dnevne svetlobe, kot je kmetijstvo. Daljša svetloba zvečer omogoča kmetom več časa za opravljanje nujnih opravil, kar je v poletnih mesecih ključno. To lahko izboljša produktivnost in pripomore k boljšim pridelkom.

5. Varnost in zmanjšanje prometnih nesreč

Premik ure na zimski čas zagotavlja, da ljudje zjutraj začenjajo svoje delo ali šolske aktivnosti ob večji količini dnevne svetlobe. To lahko prispeva k manj prometnim nesrečam in boljši varnosti na cestah. Zmanjšanje prometnih nesreč pa pomeni nižje stroške za zdravstveni sistem, zavarovalnice in delodajalce zaradi manj odsotnosti zaposlenih zaradi poškodb.

6. Povečanje produktivnosti trgovin in prodajnih mest

Trgovine, ki se zanašajo na naključne obiskovalce, lahko beležijo višje prihodke v času poletnega časa, saj ljudje pogosteje obiskujejo trgovine v popoldanskih in večernih urah, ko so še svetli dnevi. Svetloba spodbuja nakupovanje in druge dejavnosti zunaj doma.

7. Spodbujanje vlaganj v določene sektorje

Zaradi daljših svetlih dni med poletnim časom lahko podjetja v določenih sektorjih, kot so obnovljivi viri energije (npr. sončne elektrarne), izkoristijo daljše obdobje dnevne svetlobe za večjo proizvodnjo. Premik ure in s tem daljša obdobja svetlobe spodbuja zanimanje za vlaganje v takšne vire energije.

Omejitve in nasprotovanja premikanju ure

Čeprav so zgoraj omenjene koristi realne, danes številni raziskovalci in strokovnjaki opozarjajo, da so koristi manjše, kot so bile v preteklosti. Moderna tehnologija, kot so energetsko učinkoviti aparati, spremembe v načinu dela in večja uporaba umetne svetlobe skozi ves dan, pomeni, da prihranki energije niso več tako očitni.

Poleg tega so pogoste kritike, da premikanje ure vpliva na zdravje (motnje spanja, izguba koncentracije) in lahko za kratek čas zmanjšuje produktivnost, kar delno izniči koristi za gospodarstvo.