Slovenija je bogata s kulturnimi, zgodovinskimi in naravnimi znamenitostmi, omogoča raznolika gastronomska doživetja in se lahko pohvali z rastočo ponudbo športnih, kulturnih in drugih dejavnosti. Vse to s pridom izkoriščajo tuji gostje, ki se odločijo počitnice preživeti pri nas, sami pa se še vedno premalo zavedamo pomena lastne kulturne dediščine. Zato vam tokrat predlagamo, da v prihajajočih vse toplejših pomladnih dneh kak vikend posvetite raziskovanju biserov naše deželice in se prepustite okusom pristnih slovenskih kulinaričnih dobrot. Na ta način ne boste samo razširili svojih obzorij, temveč boste pomembno prispevali tudi h krepitvi slovenske kulture in gospodarstva.
Zakaj je pomembno, da med pohajkovanjem po naši deželici pozornost namenimo tudi kulinariki? Ker daje krajem poseben, edinstven značaj! Pomembno vlogo pri tem igra tudi človeški faktor: slovenski kmetje, pastirji ribiči, pa tudi živilska industrija pri pripravi hrane že tradicionalno stavijo na lokalne sestavine, kar je pripeljalo do razvoja jedi, ki so tipično slovenske. Gre za izjemne kulinarične zaklade, s katerimi je treba ravnati izjemno previdno in spoštljivo. V ta namen je leta 1992 Evropska unija vzpostavila enoten sistem zaščite kmetijskih pridelkov oziroma živil. Z evropskimi označbami kakovosti "zaščitena označba porekla", "zaščitena geografska označba" in "zajamčena tradicionalna posebnost" se lahko pohvali tudi 29 izdelkov iz različnih delov Slovenije, ki se jih med nepozabnim vikend izletom vsekakor splača poskusiti ali pa jih celo nakupiti ter pripraviti nepozaben piknik s tradicionalnimi slovenskimi dobrotami!
Kaj pomeni posamezna označba?
Izdelki z oznako "zaščitena označba porekla" v celoti izvirajo iz določenega geografskega področja, kar pomeni, da so od tam surovine, da so tam pridelani, predelani oziroma proizvedeni. Običajno so tako zelo povezani z določenim geografskim področjem, da ga nosijo celo v poimenovanju (npr. sir Tolminc). To velja tudi za nekatere izdelke z oznako "zaščitena geografska označba", razlika pa je v tem, da mora pri ZGO vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega pridelka ali živila potekati na določenem geografskem območju. Pri oznaki "zajamčena tradicionalna posebnost" pa se zaščitijo predvsem receptura ali način priprave ali njegova sestava. Te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture postopka in oblike, ne glede na geografsko področje.
Cilji teh shem so zagotoviti pošteno konkurenco in donos za kmete in proizvajalce, zagotoviti spoštovanje pravic intelektualne lastnine, zagotoviti integriteto notranjega trga, potrošnikom pa zagotoviti jasne in zanesljive informacije. Vse sheme kakovosti so dostopne vsem proizvajalcem, a morajo za vključitev upoštevati jasno določene pogoje in pridobiti certifikat, kar pomeni, da neodvisna kontrolna organizacija pri posameznem proizvajalcu kontrolira upoštevanje vseh predpisanih pravil proizvodnje in drugih pogojev, opredeljenih v zaščiti. Proizvajalec mora pridobljeni certifikat obnoviti enkrat letno.
Kako torej načrtovati popoln slovenski vikend izlet?
Od Gorenjske preko Posočja do Krasa in Istre
Pristni slovenski vikend izlet boste najbrž načrtovali glede na izhodiščno točko, zato naj vam naša priporočila služijo zgolj kot smernice za popolno popotniško in kulinarično izkušnjo. Če prihajate iz osrednje Slovenije, imate verjetno največ možnosti za izbiro poti, zato recimo, da jo najprej mahnete proti Gorenjski, se ustavite v Kamniku, kjer si ogledate staro mestno jedro, in nato nadaljujete raziskovalno popotovanje vse do Triglavskega narodnega parka ter se po dolini Vrat podate do Aljaževega doma na koncu doline. Poleg naravnih bodite pozorni tudi na kulinarične znamenitosti regije: med izdelki z "zaščiteno geografsko označbo" v tem delu Slovenije najdete Jajca izpod kamniških planin ter Kranjsko klobaso, z oznako "zaščitena označba porekla" pa se lahko pohvali sir Mohant, ki velja za posebnost Bohinja.
Pot nadaljujte proti dolini reke Soče. Smaragdno zelena reka vas bo vodila vse do Mosta na Soči in skozi celotno pot nudila dih jemajoče razglede na neokrnjeno naravo. V teh krajih se vsekakor splača poskusiti oba pristna slovenska sira: sir Tolminc iz kravjega mleka in Bovški sir, ki je narejen iz surovega ovčjega mleka, lahko pa se mu doda do največ 20 odstotkov kravjega ali kozjega mleka. Oba imata "zaščiteno označbo porekla", kombinirate pa ju lahko s Šebreljskim želodcem, vrhunsko kulinarično kreacijo z "zaščiteno geografsko označbo", ki v teh krajih kraljuje na krožniku z narezkom.
Proti jugu vas bo nato pozdravil Kras s svojo značilno pokrajino, znamenitimi kraškimi jamami in številnimi kulinaričnimi posebnostmi. Med izdelki z "zaščiteno geografsko označbo" vsekakor vsi poznamo Kraški pršut, Kraško panceto in Kraški zašink, z oznako "zaščitena označba porekla" pa se lahko pohvalita Nanoški sir in Kraški med. Še bolj pestra je pristna slovenska kulinarična ponudba ob morju in v slovenski Istri. Tu se z oznako "zaščitena označba porekla" namreč lahko pohvalijo Piranska sol, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Oljčno olje Istra, Istrski pršut in Meso istrskega goveda – boškarina.
S Pirana na Goričko
Ko se boste z morja vračali proti notranjosti, zavijte proti jugovzhodu Slovenije in se podajte po medvedovih stopinjah v Kočevskem rogu ter se oskrbite s pravim Kočevskim gozdnim medom, ki se lahko pohvali z oznako "zaščitena označba porekla". Od tu lahko krenete proti Novemu mestu in naprej skozi Posavje do Celja ter naprej v Logarsko dolino, kjer vam bodo z veseljem postregli s pravim Zgornjesavinjskim želodcem, ki se lahko pohvali z "zaščiteno geografsko označbo".
Ostaneta samo še Štajerska in Prekmurje, pokrajini, ki sta izjemno razgibani in gostoljubni, slovita pa po številnih mineralnih vrelcih, na katerih so zrasla zdravilišča. Tudi v tem delu Slovenije se lahko pohvalijo s številnimi izdelki z "zaščiteno geografsko označbo": Štajersko-prekmurskim bučnim oljem, Prleško tünko, Ptujskim lükom, Slovenskim medom, Prekmursko šunko in Štajerskim hmeljem.
"Kje pa je Prekmurska gibanica?" utegnete vprašati. Seveda jo najdete v tako rekoč vsaki gostilni onkraj Mure, a postrežejo vam jo tudi v drugih delih Slovenije, saj skupaj z Idrijskimi žlikrofi, Belokranjsko pogačo, Slovensko potico in kravjim, ovčjim in kozjim senenim mlekom nosi označbo "zajamčena tradicionalna posebnost", zato je pomembno samo, da se proizvajajo ali na tradicionalen način ali iz tradicionalnih surovin ali po tradicionalnem receptu, niso pa vezani na točno določeno geografsko območje. To pomeni, da lahko te jedi naročite na različnih postojankah vašega vikend izleta po Sloveniji in se nato sami odločite, kje postrežejo najboljše!
Sponzorirana objava
