Kot je sporočila avkcijska družba Hansons Auctioneers, bodo v drugi polovici septembra na avkcijo dali zbirko šolskih radirk, kupljenih v 90. letih prejšnjega stoletja. Radirke so vse neuporabljene, torej odlično ohranjene, v kompletu pa so radirke v obliki mačke, psa, dinozavra, sladoleda, češnje, sira, ključavnice, hobotnice, lizike, žogice, srčka, deteljice, kocke, rezine pomaranče, hrenovke, jagode, pa v obliki steklenice Pepsi in glasbene note. V zbirki so tudi radirke za svinčnike in primerki za oglaševanje različnih in takrat zelo popularnih pralnih praškov.

Ko je osebje avkcijske hiše dobilo zbirko več kot 100 radirk v vpogled, je med zaposlenimi to sprožilo različna prijetna čustva. Lastnik družbe Charles Hanson je dejal, da se sicer običajno ukvarjajo s finim srebrom, porcelanom in umetniškimi slikami, tokrat pa so z največjim veseljem in kančkom nostalgije za prodajo sprejeli to zbirko.

"Nostalgija, zlasti nostalgija iz otroštva, je zelo močna v svetu starin in zbirateljskih predmetov. Ljudje imamo radi sentimentalne predmete, ki jih povezujejo s srečnimi spomini, zato je tako zelo aktiven trg igrač. Morda se zdi noro nenavadno, vendar te radirke ustrezajo kategoriji nostalgije," pojasnjuje Hanson, ki ga je vonj po starih radirkah popeljal nazaj v šolske dni leta 1985. 

Radirke so zelo pomembna stalnica šolskega življenja, ne le za brisanje napak, ampak za posojanje prijateljem in s tem razvijanjem oziroma negovanjem osebnega stila. Zanimivo je, da je tehnologija šla naprej, a radirke iz gume ostajajo v šolskih peresnicah.

Hanson še dodaja, da so se ljudje že od nekdaj posluževali različnih metod brisanja napak. Za odstranjevanje črnila s pergamenta ali papirusa so uporabljali grobe koščke peščenjaka ali plovca. Na Japonskem so na primer uporabljali mehak kruh. A naključje je pripeljalo do izuma radirke. Okoli leta 1770 je angleški optik in izdelovalec znanstvenih inštrumentov Edward Nairne (1726–1806) namesto drobtin, ki so jih takrat uporabljali za brisanje napak, nehote vzel v roke kos naravnega kavčuka. Ugotovil je, da je guma bolje opravila delo. S tem je dobil poslovno idejo in v Londonu odprl trgovino, v kateri je prodajal prve 'radirke'. Ker je bila ta guma zelo krušljiva in je imela neprijeten vonj, se njena uporaba ni tako zelo razširila. Šele, ko je leta 1839 ameriški kemik Charles Goodyear izumil metodo utrjevanja gume, imenovano vulkanizacija, je to omogočilo komercialno proizvodnjo radirk.

V avkcijski hiši upajo, da bo za zbirko retro radirk veliko zanimanja, izhodiščna cena dražitelja za celotno zbirko pa je med 70 in 100 funti oziroma med 83 in 118 evri.