Oseba, ki želi skleniti pravni posel, mora biti pravno in poslovno sposobna. Pravna sposobnost pomeni, da ima pravice in dolžnosti. Pridobi jo z rojstvom in se konča s smrtjo ter je ni mogoče odvzeti. Poslovna sposobnost praviloma nastopi s polnoletnostjo in samo izjemoma lahko prej, če se recimo mladoletnik poroči ali če postane starš.

Poslovno sposoben posameznik lahko samostojno nastopa v pravnem prostoru, sam lahko sklepa veljavne pravne posle ter sam pridobiva pravice in prevzema dolžnosti. A le, če je razsoden in razumen, sicer je mogoče poslovno sposobnost v določenih primerih in zaradi določenih vzrokov tudi odvzeti. Denimo, če posameznik ni zmožen skrbeti zase, za svoje premoženjske in druge interese ter koristi.

Po prejšnji pravni ureditvi se je v pravni terminologiji uporabljal izraz odvzem poslovne sposobnosti, po zdajšnji se uporablja "postavitev odrasle osebe pod skrbništvo". Sprememba je nastopila aprila 2019, ko sta začela veljati Družinski zakonik (DZ) in novela Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je pojasnil odvetnik Žiga Marovt. "Novelirana zakonodaja ne pozna več instituta odvzema opravilne oziroma poslovne sposobnosti, kot je bil predviden v prej veljavnem Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP). Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) in Družinski zakonik (DZ) po novem predvidevata postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po določbah DZ," je obrazložil.

Kdo lahko sproži postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo?

Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo se sproži za osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Namen je njena zaščita in v konkretnih primerih gre lahko za osebe, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola, mamil, iger na srečo ali drugo, kar bi lahko vplivalo na razsodnost in razumskost. V praksi imajo tako lahko dodeljenega skrbnika denimo osebe z motnjami v razvoju, z duševnimi boleznimi, z demenco, odvisniki, skratka osebe, za katere se ocenjuje, da niso zmožne razsojati.

Postopek se lahko začne na predlog upravičenega predlagatelja ali ga sproži sodišče po uradni dolžnosti. Lahko ga predlagajo Center za socialno delo (CSD), državni tožilec, zakonec ali zunajzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti (na primer otrok, starši, vnuk ...) ali določen sorodnik v stranski vrsti (na primer teta, nečak ...). Predlog lahko vloži tudi oseba, o kateri se bo vodil postopek, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice. Sodišče lahko začne postopek, če posumi, da bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Obvestijo ga lahko državni organi, družinski člani in tudi tretja oseba, če pozna okoliščine. Predlagatelji so torej lahko različni, najbolj pogosto pa so svojci v želji po preprečitvi nerazsodne porabe premoženja.

Postopek vodi okrajno sodišče v nepravdnem postopku. V njem je bistveno ugotoviti in dokazati, ali oseba potrebuje pomoč in zaščito skrbnika ter v kakšnem obsegu, in kdo bo oseba, ki bo vodila posle zanjo, je pojasnil odvetnik Žiga Marovt. Skrbnika imenuje sodišče in mora delovati v najboljšem interesu varovanca, v njegovo korist in skrbno upravljati s premoženjem. Za določene posle potrebuje soglasje CSD, kot denimo za prodajo nepremičnin ali vrednejših premičnin in za odpoved dediščini. Nadzor nad njim izvaja CSD, ki mu mora poročati na letni ravni in prav tako na morebitno zahtevo. CSD pa lahko poda tudi predlog za njegovo razrešitev v primeru suma, da ne opravlja ustrezno svoje naloge, in o morebitni razrešitvi nadalje odloča sodišče. Zatem se tudi določi novega skrbnika.

Pravice nastopanja v pravnem prometu in sklepanja poslov se na skrbnika prenesejo delno ali v celoti. Kot popoln odvzem poslovne sposobnosti se šteje postavitev osebe pod skrbništvo, tako da oseba pod skrbništvom ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti se šteje postavitev osebe pod skrbništvo, tako da oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov oziroma da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Šteje se, da ima položaj otroka, ki je že dopolnil 15 let, če pristojni organ ni odločil drugače. Pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti so pogoste predvsem omejitve na premoženjskem področju, vse pa je odvisno od konkretnih okoliščin primera, je razložil odvetnik.

Postopki so prednostni. A je po Marovtovih pojasnilih lahko "trajanje nekoliko daljše zaradi vključitve izvedencev medicinske stroke. Če je po mnenju izvedenca za ugotovitev zdravstvenega stanja osebe nujno potrebno osebo pregledati v psihiatrični bolnišnici in je za to potreben določen čas, lahko sodišče odredi, da se oseba za največ dva dni zadrži v psihiatrični bolnišnici, kar dodatno podaljša postopek. Prav tako je v postopku predpisano obvezno zaslišanje osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, in skrbnika, ki se mu pojasnijo njegove pravice in obveznosti, zatem mora sodišče pridobiti tudi njegovo privolitev. Postopek v povprečju tako traja približno šest mesecev."

Po končanem postopku sodišče pošlje pravnomočen sklep na upravno enoto, kjer se naredi zaznamek, da je oseba pod skrbništvom, in tudi vsem institucijam z evidencami o premoženju, denimo na Zemljiško knjigo, če ima varovanec nepremičnine, ali na banke, kjer ima odprte račune.

Obdobje trajanja skrbništva ni vnaprej določeno in po odpravi razlogov je mogoče predlagati ukinitev ali spremembo obsega skrbništva. "Če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je sodišče določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic, sodišče odloči o spremembi obsega skrbnikovih obveznosti in pravic. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, odloči o prenehanju skrbništva. S sklepom o prenehanju skrbništva sodišče tudi razreši skrbnika in mu določi rok, v katerem mora centru za socialno delo predložiti končno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja, in osebi, nad katero preneha skrbništvo, vrniti njeno premoženje v upravljanje," je opisal odvetnik.

In kakšni stroški lahko nastanejo? Sodišče o njih odloča po prostem preudarku, jih pa načeloma predlagatelji oziroma lahko tudi varovanec, če imajo potrebna sredstva. "Če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, se stroški krijejo iz sredstev sodišča. Če je predlog za postavitev pod skrbništvo zavrnjen, krije stroške predlagatelj, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti in ustavljen, pa se stroški krijejo iz sredstev sodišča," je pojasnil odvetnik Žiga Marovt. Izdatki pa so med drugim denimo sodna taksa, ki je 35 evrov, ter pridobitev izvedenskega mnenja in plačilo morebitnih odvetnikov, kjer so stroški različni od primera do primera.