A prav tako kot navdušuje s svojim inovativnim pristopom, odpira številna vprašanja, na katera želijo v HSE transparentno odgovoriti. Lokalna skupnost in okoljska društva namreč opozarjajo, da morajo biti vplivi na jezero in ekosistem natančno preverjeni, projekt pa razložen ljudem, ki v dolini živijo. Zato je razprava o plavajoči sončni elektrarni danes razmislek o identiteti doline in njeni prihodnosti.
Plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru
Pri HSE poudarjajo, da bo načrtovana plavajoča sončna elektrarna z močjo do 140 megavatov letno proizvedla okoli 140 gigavatnih ur električne energije, kar je primerljivo s porabo približno 35.000 gospodinjstev. Po njihovih navedbah bo elektrarna umeščena na način, ki ohranja naravne značilnosti jezera, pri čemer naj bi bila obala, kot biološko najbolj občutljiv del, v celoti izključena iz posegov. Kot pravijo, bo elektrarna izvedena z materiali, ki se uporabljajo tudi na vodnih telesih za prehrano s pitno vodo, pontoni pa bodo le minimalno stikovali z vodno površino.
HSE prav tako navaja, da celovita presoja vplivov na okolje vključuje analize hidrodinamike, vplivov na kakovost vode in spremljanje ekosistema. Vendar se v Šaleški dolini pojavljajo pomisleki, saj okoljska društva opozarjajo, da gre za projekt, ki mora biti pojasnjen in argumentiran do zadnje podrobnosti. Še posebej zato, ker je jezero mlado, nastalo zaradi rudarjenja, in bi lahko že manjši posegi imeli pomembne posledice za lokalno naravo.
Takšna drža odraža zavedanje, da prebivalci doline nosijo zgodovino okoljskih obremenitev in da morajo biti pri vsakem novem posegu še posebej zaščiteni. V Šaleški dolini je prostor spomina na desetletja težke industrije, kar pomeni, da se bodo ljudje v razprave vključili kritično, previdno in z željo po jasnih zagotovilih. Zato je za uspeh projekta nujno stalno in odprto sodelovanje med občino, investitorjem in različnimi interesnimi skupinami.
Družmirsko jezero kot potencialno rekreativno središče in energetski vir
V HSE se zavedajo družbene odgovornosti in poudarjajo, da projekt poteka z odgovornim odnosom do narave in zavezanostjo razvoju lokalnega okolja.
Pravijo, da bi projekt lahko imel tudi dodatne koristi za prepoznavnost regije. Po njihovem bi ureditev okolice jezera v prihodnje omogočila razvoj rekreacijskih površin, sprehajalnih poti, pomola in razgledne točke, kar bi lahko dvignilo turistično privlačnost Šaleške doline. Takšna preureditev bi pomenila simbolno in praktično spremembo identitete jezera, ki bi iz ostanka rudarjenja postalo prostor druženja, sprostitve in doživetij.
HSE zagotavlja, da bo večina vodne površine še naprej dostopna za ribolov, čolnarjenje in kopanje. Ravnotežje med razvojem in varovanjem bo zato ključnega pomena pri nadaljnjih korakih.
HSE SaŠa: nova energija za prihodnost doline
Ustanovitev družbe HSE SaŠa predstavlja pomemben del zelenega prehoda v regiji. Družba združuje izkušnje Termoelektrarne Šoštanj, znanje kadra, ki je desetletja deloval na področju energetike, in strateško vizijo zelenega razvoja skupine HSE. To ji omogoča, da postane osrednji izvajalec projektov, ki naj bi v prihodnjih letih preoblikovali celotno energetiko Šaleške doline.
Poleg plavajoče sončne elektrarne se HSE SaŠa posveča razvoju baterijskih hranilnikov, vključevanju v evropski vodikov projekt NAHV ter pripravi novih rešitev za daljinsko ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk in biomase. Ti projekti so zasnovani tako, da med seboj ustvarjajo sinergije in gradijo stabilen, nizkoogljični in energetsko učinkovit sistem.
Priložnost za nova delovna mesta in razvoj regije
V HSE SaŠa poudarjajo, da bodo projekti, ki jih pripravljajo, v naslednjih letih prinesli nove zaposlitvene priložnosti, pri čemer bo prednost dana lokalnim strokovnjakom, ki že dobro poznajo delovanje energetskih sistemov. V kombinaciji z obstoječim kadrom TEŠ tako nastaja nov center znanja, ki lahko postane pomembna razvojna točka celotne savinjsko-šaleške regije. Mladi, ki so se nekoč iz doline selili zaradi pomanjkanja priložnosti, bi lahko v prihodnje našli nove poti razvoja doma, kar daje prehodu dodatno dimenzijo dolgoročne trajnosti.
Da bo lahko Šaleška dolina uspešno stopila v zeleno prihodnost, bo ključno medsebojno zaupanje. HSE SaŠa skupaj z matičnim HSE poudarja, da si želi konstruktiven dialog z lokalnimi skupnostmi in da so tudi v prihodnje pripravljeni odgovarjati na vprašanja, ki jih v javnosti odpirajo okoljske organizacije in prebivalci.
Sponzorirana objava
