Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kaj šteje za delo oziroma zaposlovanje na črno ter katere oblike dela so izrecno izvzete. Med izjemami so sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo, prostovoljsko, dobrodelno in karitativno delo, delo za invalidske organizacije, osebno dopolnilno delo ter kratkotrajno delo. Vse navedene oblike, razen osebnega dopolnilnega dela, se opravljajo brezplačno in pod določenimi pogoji, so pojasnili na Finančni upravi (FURS).
Kdaj gre za sosedsko pomoč?
Pojem bližine se nanaša na prostorsko razmerje in ne na osebno ali prijateljsko povezanost. V smislu prebivanja pomeni, da morata imeti osebi prijavljeno prebivališče na lokacijah, ki jih je glede na naravo naselja mogoče šteti za sosedske. Presoja se od primera do primera: v urbanem okolju sosedska pomoč običajno pomeni pomoč med stanovalci neposredno bližnjih stanovanj ali istega bloka, v ruralnem okolju pa je lahko razdalja nekoliko večja. A sosedska povezava mora biti vedno stvarno utemeljena, poudarjajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Če pomočnik ali prejemnik pomoči isto delo opravlja kot registrirano dejavnost oziroma je delo vsebinsko enako ali tesno povezano z registrirano pridobitno dejavnostjo ene od oseb, ne gre za sosedsko pomoč. V takih primerih pristojni organi presojajo, ali ne gre za prikrito opravljanje dejavnosti.
Med izjemami iz zakona ni posebej opredeljene "prijateljske pomoči". Če prijatelji, znanci ali sodelavci opravljajo gradbena, obrtniška, montažna ali druga dela brez pravne podlage in niso izpolnjeni pogoji za katero od zakonskih izjem (sosedska ali sorodstvena pomoč, nujno delo, prostovoljsko/humanitarno delo itd.), lahko nadzorni organ presoja, ali gre za delo na črno. Zakon poleg sosedske in sorodstvene pomoči kot izjeme določa tudi nujno delo za preprečitev ali odpravo naravnih in drugih nesreč, humanitarno in karitativno delo, brezplačno pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah ter druge primere brezplačne pomoči pri nenadnih dogodkih (denimo enkratno in spontano pomoč na cesti pri okvari vozila), kadar so izpolnjeni predpisani pogoji.
Kdaj ni več sosedska pomoč in kako preiti v zakonito delo?
Pri presoji, ali gre za delo na črno, FURS ne upošteva le plačila v denarju; za nedovoljeno opravljanje dela lahko šteje tudi, če fizična oseba za svoje delo prejema material, bone, kosila, gorivo ali druge usluge ali ugodnosti. ZPDZC-1 določa, da gre za delo na črno tudi takrat, ko se dejavnost brez ustrezne registracije ali pravne podlage izvaja (navidezno) brezplačno, vendar samostojno, za svoj račun, stalno in z namenom pridobivanja osebne koristi. Fizična oseba, ki nastopa na trgu s pridobitnim namenom in dela ne opravlja v odvisnem razmerju (npr. z zaposlitvijo ali na podlagi civilne pogodbe), mora svojo dejavnost ustrezno registrirati, poudarjajo na FURS.
Enkratna ali občasna sosedska pomoč praviloma ni sporna. Težava nastane, kadar ista oseba več dni ali vikendov zapored opravlja obsežnejša dela, zlasti za podjetje ali osebo, ki z dejavnostjo nastopa na trgu. Meja med dejanskim povračilom stroškov in plačilom za delo je odvisna od tega, ali zneski presegajo realne stroške in kažejo na sistematično nadomestilo za opravljeno delo. Takšno delo se lahko šteje za delo na črno, četudi formalno ni plačila v denarju ali je prikazano kot povračilo stroškov.
Pristojni pri nadzoru presojajo vsak primer posebej in upoštevajo celotno situacijo: namen in obseg dela, trajanje, ponavljanje, status izvajalca in naročnika, medsebojne dogovore, dokazila (sporočila, denarne transakcije, račune za material) ter ali oseba dejansko redno in organizirano nastopa na trgu. Če nima nobene zakonite podlage (zaposlitev, podjemna ali druga civilna pogodba, registrirana dejavnost), lahko gre za delo na črno.
Potreba po prehodu iz sosedske pomoči v pravno urejeno obliko nastopi, ko pomoč oziroma storitve postanejo redne, organizirane ali obsežne ter so povezane s plačilom oziroma koristjo, ko se ponujajo in opravljajo za širši krog ljudi ter ko se prejema plačilo ali druge koristi. V takih primerih mora imeti fizična oseba eno od ustreznih pravnih podlag, na primer pogodbo o zaposlitvi, podjemno ali drugo civilnopravno pogodbo, osebno dopolnilno delo, študentsko delo, začasno in občasno delo upokojenca, status samostojnega podjetnika (s. p.) ali drugo registrirano obliko.
Za manjši obseg del za gospodinjstva je pogosto primerna oblika osebnega dopolnilnega dela, ki zahteva predhodno priglasitev in uporabo vrednotnic ter upoštevanje določenih pogojev in prihodkovnih omejitev. Pri večjem in stalnem obsegu dela, oglaševanju in rednih strankah pa je praviloma potrebna registracija s. p. z izdajanjem računov in plačevanjem prispevkov. Tipične napake so odlašanje s priglasitvijo, kupovanje vrednotnic za nazaj ter prikazovanje plačila kot povračila stroškov, ki presegajo dejanske izdatke.
Kdo nadzira in kakšne so kazni?
Nadzor nad preprečevanjem dela in zaposlovanja na črno izvajajo trije državni organi. FURS nadzira delo in zaposlovanje na črno, omogočanje dela na črno ter nedovoljeno oglaševanje. Tržni inšpektorat (TIRS) preverja delo na črno in omogočanje dela na črno pri pravnih osebah in podjetnikih (ne pri posameznikih). Inšpektorat za delo (IRSD) je pristojen za nadzor zaposlovanja na črno in nedovoljenega oglaševanja, ko gre za objavo potrebe po delu ali kadar delo oziroma dejavnost ni ustrezno registrirana.
Višina glob je odvisna od vrste kršitve in statusa kršitelja (posameznik, samostojni podjetnik, pravna oseba). ZPDZC-1 predvideva globe za posameznike v razponu od 1.000 do 7.000 evrov, za hujše prekrške (koristoljubnost, večja protipravna premoženjska korist ipd.) višje globe od 3.000 do 15.000 evrov in odvzem protipravno pridobljene koristi, za pravne osebe in podjetnike pa lahko denarne kazni dosežejo do 26.000 evrov.
Po podatkih FURS je bilo v letu 2024 opravljenih 7.662 nadzorov dela in zaposlovanja na črno po ZPDZC-1, z ugotovljenimi več kot 2.200 sumi kršitev; delež nadzorov s kršitvami je znašal okoli 28 odstotkov, odrejene pa so bile milijonske globe, prepovedi opravljanja dejavnosti oziroma dela na črno ter odvzemi protipravno pridobljenih premoženjskih koristi. Do septembra 2025 se trend nadaljuje, delež nadzorov z nepravilnostmi je podoben – 31 odstotkov.
Fizične osebe preverja FURS, TIRS pa ima pristojnost ukrepanja v primerih, ko registrirane pravne osebe in podjetniki opravljajo delo na črno. Nadzoruje, ali so dejavnosti pravilno registrirane in ali imajo izvajalci zahtevana dovoljenja. Pogosto odkrivajo primere, ko podjetja opravljajo obrtne dejavnosti brez obrtnega dovoljenja ali brez ustrezno vpisane dejavnosti, kar je prav tako nedovoljeno opravljanje dejavnosti.
Za opravljanje dejavnosti šteje, kadar nekdo redno in ponavljajoče prodaja blago ali nudi storitve z namenom dohodka, tudi prek oglasov in družbenih omrežij. Ko ne gre več le za občasno prodajo, ampak za organizirano in ponavljajočo se pridobitno dejavnost, veljajo enaka pravila kot za druge podjetnike. Podjetja morajo pri prodaji potrošnikom spoštovati Zakon o varstvu potrošnikov, je poudarila glavna tržna inšpektorica, mag. Andreja But. To med drugim pomeni jasno označene cene, izdajo računa, odgovornost za neskladne izdelke ali nepravilno opravljene storitve ter izdajo garancije, kadar je obvezna.
Tržni inšpektorat pri nadzorih preverja tudi, ali imajo pravni subjekti pravilno vpisano dejavnost v register in izpolnjene vse zakonske pogoje za njeno opravljanje, pri obrtnih dejavnostih pa tudi, ali je skladno z Obrtnim zakonom pridobljeno obrtno dovoljenje. V okviru nadzora po ZPDZC-1 izvaja več tisoč pregledov letno ter izreka ukrepe od upravnih opozoril do glob in prepovedi opravljanja dejavnosti.
Posel naj bo zakonit, sosedska pomoč pa solidarna
Za potrošnike in gospodinjstva veljajo osnovna izhodišča: enkratna ali občasna pomoč med dejanskimi sosedi, brez plačila in brez pogodbe, je praviloma zakonita sosedska pomoč. Če storitve opravljajo prijatelji, znanci, kolegi ali izvajalci iz drugih krajev, ob rednem, organiziranem delu, oglaševanju ali plačilu pa praviloma ne gre več za izjemo, ampak za dejavnost, ki mora biti pravno urejena z registriranim statusom, računom, pogodbo.
Za vse, ki večkrat pomagate, pa velja opozorilo: če so usluge ponavljajoče, organizirane in povezane s plačilom ali vračanjem uslug, po zakonodaji ne gre več za sosedsko pomoč, temveč za izvajanje storitev, ki zahteva ustrezno ureditev in registracijo. Zakon dopušča sosedsko pomoč, dokler je neodplačna, spontana, omejena in med ljudmi, ki dejansko živijo v bližini. Solidarnost med ljudmi ostaja zaželena, država pa želi jasno ločiti resnično pomoč od sive ekonomije in dela na črno.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV