Da zdaj nikakor ni čas za obisk gora, že nekaj dni opozarjajo tako gorski reševalci kot slovenska Policija. Čeprav so nas pretekli petek prizadele katastrofalne poplave in so vsi reševalci na terenu, so prav oni morali v nedeljo posredovati v Tamarju. Tam se je pohodnica, čeprav so bile napovedane nevihte, v gore na območju Kamniške Bistrice odpravila kar v kratkih hlačah in nizkih čevljih. Reševalo jo je osem članov gorskih reševalcev GRS Rateče.

Gorski reševalci že leta opozarjajo, da se številni v gore odpravljajo nepripravljeni, z neustrezno opremo in ob slabem vremenu. Ob tem pa se vsakič v javnosti pojavijo pozivi, naj ob takih nesmiselnih podvigih pohodnikov slednji reševanje plačajo kar sami. 

S podobnimi težavami se spoprijemajo tudi hrvaški reševalci, ki so te dni imeli polne roke dela. In tudi oni se sprašujejo, kdo bo plačal vse te stroške reševanja. 

Hrvaška gorska služba reševanja (HGSS) je letos posredovala približno 500-krat, zadnja akcija reševanja turistov na Biokovu pa je znova odprla vprašanje, koliko to stane in ali je treba tovrstne intervencije zaračunavati, poroča hrvaški medij RTL.

Tako so te dni reševali planinca, ki se ni vrnil z Biokova. Našli so ga po 12 urah iskanja, in sicer na težko dostopni lokaciji v skali. Rešili so ga z vojaškim helikopterjem.

Josip Granić, izvršni direktor HGSS, je dejal, da si je pohodnik zvil gleženj in utrpel nekaj lažjih poškodb nog, vse to pa se je zgodilo zaradi njegove nepripravljenosti. 

Stroški reševalnih akcij so običajno odvisni od številnih dejavnikov, pri tem pa so videti približno takole, pravijo hrvaški reševalci: vrednost dela reševalcev na uro je 20 evrov, ob upoštevanju, da so v predstavljenem primeru delali 12 ur, pa je strošek celotne ekipe znašal 12.000 evrov. 

Za 15 vozil, s katerimi so prispeli na teren, je treba odšteti približno 1000 evrov. Treba je upoštevati tudi amortizacijo opreme, kot so vrvi in podobno, kar bi naneslo 3000 evrov, logistični stroški pa bi znašali okoli 1000 evrov. 

Torej bi znašala skupna vrednost dela reševalcev in njihove opreme 17.000 evrov, a v tem znesku ni stroškov reševanja z vojaškim helikopterjem, saj tega podatka hrvaško ministrstvo za obrambo ne želi razkriti, poroča RTL. 

Stroški so torej visoki, reševanja zaplezanih pa se dogajajo skoraj dnevno. Kaj torej storiti? Večina sicer meni, da človeško življenje nima cene, a ob tem opozarja, da nekateri turisti ravnajo resnično malomarno. Ob tem dodajajo, da velikokrat rešujejo reševalci prostovoljci, tako da je strošek reševanja občutno nižji. A vseeno ...

Bi torej morali v teh primerih, ko pohodniki ravnajo iz malomarnosti, plačati vsaj kakšno kazen? Jasno je, da se lahko nesreča zgodi tudi najboljšim, a če gre nekdo v gore v supergah in poletnih oblačilih, potem je to tudi znak, da gre za malomarnost. "Na svetu obstaja veliko modelov, kjer se lahko za neodgovorno ravnanje, ko nekdo brez potrebe povzroči nesrečo in podobno, izrečejo določene kazni. Mi razmišljamo v tej smeri," je za RTL razkril Granić.

Kaj menite?